Komisarski kandidat Lenarčič: Šarcu nisem mogel reči ne

Lenarčič, nestrankarski kandidat, pravi, da ga je premierjeva odločitev presenetila in da osebno ni imel tovrstnih načrtov. "Ko me je povabil h kandidaturi, mu nisem mogel reči ne, ker sem upošteval razloge, zaradi katerih si je zaželel, da bi jaz pristal na to kandidaturo," je pojasnil v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Lenarčič prepričan, da izpolnjuje merila iz pogodbe EU

V Bruslju neuradno izpostavljajo, da lahko članice, ki bodo predlagale ženske in močne politične profile, računajo na dobre resorje. Na vprašanje, kakšna so v kontekstu teh sporočil njegova pričakovanja glede resorja, Lenarčič spomni na merila pri izbiri kandidatov, ki jih po svojem prepričanju izpolnjuje.

Bodoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je po njegovih besedah zadala ambiciozen in hvalevreden cilj spolno uravnotežene komisije, ki ga osebno podpira, ni ga pa enostavno doseči, saj kandidate predlagajo članice. Upa, da ji bo uspelo ta cilj doseči ali se mu vsaj zelo približati, zato povsem razume, da želi še preostale članice spodbuditi k imenovanju kandidatk tudi z obljubami pomembnejših resorjev.

A vendar upa, da bo predsednica presojala po strokovnosti in sposobnosti, ter spomni na dejstvo, da lizbonska pogodba med merili za izbiro komisarjev ne navaja konkretnih poklicnih usmeritev in da to mora biti politik, temveč mora komisar izpolnjevati tri merila: splošno usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost.

"Prepričan sem, da ta merila izpolnjujem in s tega vidika ne vidim razlogov za diskriminacijo po katerem koli drugem osebnem merilu," je poudaril Lenarčič, ki sicer pravi, da težko govori o svojih prednostih. A omenjenim merilom ustreza, kar mu tudi daje možnost, da koristno in pozitivno prispeva k delu naslednje komisije, je dodal.

Slovenija si zasluži primeren resor tudi zaradi neuravnoteženosti svežnja o vodilnih položajih

Lenarčič je prepričan, da bi si Slovenija kot ena novejših in malih članic ter kot država iz Srednje in Vzhodne Evrope zaslužila primeren resor tudi zato, ker dogovorjeni sveženj imenovanj na vodilne položaje ni geografsko in demografsko uravnotežen. Ta neuravnoteženost bi se namreč morala ustrezno kompenzirati pri delitvi resorjev.

Med zanimivimi resorji izpostavlja okolje in raziskave, ki ju je Slovenija že imela

Dosedanji slovenski komisarji so imeli po Lenarčičevi oceni zelo zanimive resorje. Čeprav se praviloma ne zgodi, da bi dobila država dvakrat isti resor, je izpostavil zlasti okolje kot izjemno aktualno politiko, pomembno za Evropejce in ves planet, ter raziskave, kjer ima EU veliko ambicij, pomembne programe, kot je Obzorje, in veliko sredstev.

Kot zelo zanimivega je izpostavil tudi resor za regionalno politiko, saj je Slovenija še vedno prejemnica kohezijskih sredstev, pomemben je pa za vso Evropo, ki potrebuje več konvergence, digitalizacijo, pri čemer je spomnil na slovensko ambicijo, da postane ena vodilnih držav na tem področju, ter mednarodno razvojno sodelovanje, saj je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu.

Izpostavil je tudi širitev, ki se je v Sloveniji največ omenjala in glede katere se krešejo mnenja. Lenarčič poudarja, da širitev ni zgolj dejanska pridružitev nove članice, ki je v prihodnjem mandatu res verjetno ne bo, temveč gre za precej širše upravljanje odnosov med EU in državami Zahodnega Balkana in Turčijo, kar je za Slovenijo izjemno pomembno, saj gre za njeno soseščino. Vključuje pa ta resor sedaj tudi južno in vzhodno soseščino.

Lenarčič meni, da kljub zgodovini s Hrvaško ni nemogoče, da bi resor širitve dobila Slovenija, saj Hrvaške ni več v tem portfelju, z vsemi drugimi državami v njem pa ima Slovenija odlične odnose, tako da ne vidi resnih razlogov, zakaj bi bil ta resor za nas nedosegljiv.

"Po mojem prepričanju noben resor ni slab. Na vsakem področju se da veliko dobrega narediti za Evropo in s tem tudi za Slovenijo," je še izpostavil.

Zagotovil v tej fazi ni, želi si enotne podpore doma

V tej fazi po Lenarčičevih besedah ni mogoče pričakovati nikakršnih zagotovil ne glede uspešnosti njegove kandidature ne glede resorja. Premier je von der Leynovi v pogovoru pojasnil specifične okoliščine v Sloveniji in pisanost vlade, kar je zahtevna okoliščina, ko gre za tako pomembne odločitve, je pojasnil veleposlanik.

Kritike v Sloveniji glede njegovega domnevnega pomanjkanja demokratične legitimnosti zavrača z besedami, da med merili za izbiro kandidata ni tega, da bi moral biti komisar izvoljen na volitvah. Na sploh pa ta kritika odpade, potem ko ga je potrdila vlada, ki vsekakor ima demokratično legitimnost, je dodal.

Lenarčič je znova poudaril, da si želi doma enotne podpore, tudi socialdemokratov, s katerimi da je ves čas dobro sodeloval. Dobra popotnica je pri takih projektih pomembna in želi si je vsaj iz domovine, je izpostavil in pojasnil, da bo prihodnji teden v Sloveniji dovolj zgodaj pred sejo odbora DZ za zadeve EU, da se bo lahko sestal z vsemi relevantnimi sogovorniki. "Upam na odprtost in da bodo dovolili, da jih lahko prepričam. To je vse, kar si v tej fazi želim," je dejal.

Temeljno poslanstvo komisije je spodbujanje skupnega evropskega interesa

Lenarčič je tudi spomnil, da niso bili zadovoljni z določenimi ravnanji sedanje komisije, ki jih pripisujejo politizaciji komisije. Ob tem izpostavlja, da sprejema politično komisijo kot komisijo, ki mora upoštevati politična razmerja, a da kljub temu mora vselej delovati v okvirih lizbonske pogodbe.

Še posebej pomembno določilo pogodbe je 17. člen, ki kot glavno poslanstvo komisije opredeljuje njeno spodbujanje skupnega evropskega interesa ter varovanje skupnih norm in vrednot, kot so demokracija, vladavina prava, človekove pravice in tako naprej, je izpostavil Lenarčič.

Odhajajoča komisija po njegovih besedah ni vedno sledila temu poslanstvu, na primer pri vprašanju nemških vinjet in schengnu, ko je večkrat zapored predlagala podaljšanje nadzora na notranjih mejah z argumenti, ki niso imeli veliko skupnega z dejanskim stanjem.

"Če bom potrjen za člana komisije, bom vztrajal pri doslednem spoštovanju poslanstva komisije. Potrebujemo komisijo, ki bo varovala pravo EU, se bo odzivala na kršitve prava in bo spodbujala skupni evropski interes. Kar je v skupnem evropskem interesu, je tudi v interesu Slovenije," je še izpostavil.

Od von der Leynove pričakuje zavezanost varovanju prava

Na vprašanje, ali von der Leynova prinaša nov pristop, na primer glede na njen ohlapen odgovor glede hrvaških kršitev evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, Lenarčič odgovarja z domnevo, da se predsednica še ni uspela seznaniti z vsemi konkretnimi zadevami, in njenemu odgovoru ne pripisuje bistvenega pomena. Sploh pa spomni, da je zadeva na sodišču in da do sodbe ne vidi posebej aktivne vloge komisije.

Na sploh pa pričakuje, da bo nova predsednica zavezana skupnemu poslanstvu in varovanju prava, in ne vidi razloga, da ne bi verjel, da bo tako ravnala.

Glede stališč von der Leynove do migracij, vladavine prava, Italije in sicer pa poudarja, da je treba počakati, kako bo začrtala svojo pot, saj da je imela doslej pred sabo zelo zahteven izziv, dobiti večino v Evropskem parlamentu, ki je mnogo bolj razdrobljen kot kdaj koli.

V povezavi s popolnim zastojem glede reforme azilnega sistema Lenarčič izpostavlja, da bo verjetno treba razmišljati izvirno in poiskati neko novo rešitev, saj vztrajanje pri tistem, kar je na mizi štiri leta, verjetno nima veliko smisla. Pri tem izpostavlja, da je od vprašanja upravljanja migracij odvisna tudi usoda schengna in da se bo osebno zavzemal za vrnitev k polnemu delovanju schengna, ki je po njegovem prepričanju ena največjih pridobitev evropske integracije.

Na vprašanje, kako bo v tem kontekstu obravnaval Hrvaško, pa pravi, da se bo, če bo potrjen, vedel kot evropski komisar. Evropski pristop k temu vprašanju je zelo jasen: ko država izpolni vse pogoje za vključitev v schengen, dobi priporočilo Evropske komisije, potem je odločitev na strani članic, je spomnil.

Zaslišanja v Evropskem parlamentu predvidoma konec septembra

Lenarčič pravi, da se s von der Leynovo še nista pogovarjala in da se bo z veseljem kadar koli odzval njenemu vabilu na pogovor. Kdaj bo to in kdaj bo vedel, kateri resor mu bo poverila, je povsem v njenih rokah, pravi in pojasnjuje, da je znan le en datum: do 26. avgusta naj bi vse članice imenovale svoje kandidate. Zaslišanja v Evropskem parlamentu naj bi se sicer začela konec septembra.

O nasledniku in kadrovanju v kabinetih

Veleposlanik verjame, da bo njegov naslednik izbran pravočasno, ter izpostavlja, da je vrhunskih diplomatk in diplomatov, ki lahko zasedejo ta položaj, dovolj. Zatrdil je, da ne ve, kdo naj bi ga nasledil. Izpostavil je sicer tudi upanje, da bo tudi celotna ekipa za predsedovanje v Bruselj napotena pravočasno, saj je do takrat manj kot dve leti.

O svojem prihodnjem kabinetu in kadrovanju ob postavljanju komisarskih ekip pa pravi, da ga veseli, da je za razliko od leta 2014 tokrat zagotovljena dovolj zgodnja trdna rešitev za komisarskega kandidata, poudarja, da temu pripisuje velik pomen, in zagotavlja, da si bo prizadeval, da bo imela Slovenija kot članica korist pri sestavljanju novih komisarskih kabinetov.