lev Dobra karma

Danes je galaktični dogodek leta - odpirajo se ...

Dakota Johnson Svet24.si

FOTO: Ob mednarodnem dnevu ženskega orgazma z ...

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

sezonski-delavci, kmetijstvo Svet24.si

Sezonci pobegnejo v Avstrijo, kjer so tudi bolje ...

pivec3 Necenzurirano

Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

tom in jan Njena.si

KMETIJA: Takšen je maček Tom po skoraj enem letu...

Slovenija

Štefanec ponovno kandidira za šefa KPK: Sem bistveno boljši kandidat kot sem bil pred šestimi leti

Deli na:
Štefanec ponovno kandidira za šefa KPK: Sem bistveno boljši kandidat kot sem bil pred šestimi leti

Predsednik KPK Boris Štefanec. - Foto: Bobo

Predsednik KPK Boris Štefanec je danes razkril, da ponovno kandidira za ta položaj. Kot je dejal na novinarski konferenci, za takšno odločitvijo stojijo tako njegova družina kot sodelavci, sam pa je prepričan, da je "bistveno boljši kandidat" za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Mandat mu izteče marca.

Štefanec je na novinarski konferenci ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, njena podpisnica pa je tudi Slovenija.

Eden pomembnejših členov konvencije je njen šesti člen, ki govori o tem, da so vse države pogodbenice dolžne zagotoviti obstoj organa, ki se v posamezni državi bori zoper korupcijo. Slovenija je tej zavezi prisluhnila in že leta 2004 ustanovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je oktobra letos zaznamovala 15-letnico delovanja.

Konvencija predpisuje tudi zagotavljanje neodvisnosti delovanja organa. Kot je poudaril Štefanec, so s tem področjem relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika.

Od podpisnic konvencije pa ta tudi zahteva, da zagotovijo finančne in kadrovske pogoje za delovanje komisije. V KPK so s tem "relativno zadovoljni, ne pa popolnoma". Vsako leto znova se borijo za ustrezno višino sredstev, včasih so uslišani, ne pa vedno, je pojasnil.

Nasploh je predsednik KPK ocenil, da je Slovenija kot družba še "relativno zelo obremenjena s korupcijo", obenem pa opozoril, da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK. V tem pogledu si v komisiji po njegovih besedah želijo zlasti politične in demokratične kulture.

Prav tako je opozoril na politične vplive v postopkih kadrovanja v družbah v državni lasti. Kot je opomnil, je praktično vsaka oblast "v skušnjavi pobrati bonitete" položaja ter na določena izpostavljena mesta imenovati ljudi, ki niso nujno sposobni, ampak so si to zaslužili po merilih, ki si jih sami postavijo. Na to temo KPK v sredo v okviru tedna boja proti korupciji pripravlja tudi okroglo mizo.



Štefanec je, kot rečeno, tudi pojasnil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja posredoval prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski pa kandidature za predsednika nista oddala. Savski se je sicer senatu komisije pridružil letos, po besedah Štefaneca pa ekipa deluje usklajeno in korektno.

Ob tem je zanikal očitke o ne dovolj dobrem delu komisije, o čemer naj bi pričal upad števila prijav. Sam sicer ni ljubitelj statistike, vendarle pa je pojasnil, da je KPK do konca novembra prejela 625 prijav, kar je okoli 80 prijav več kot v celotnem lanskem letu. Od začetka njegovega mandata so sicer v KPK obravnavali 6240 zadev, od tega so jih 639 podedovali od prejšnje komisije.

Morda je število prijav povezano z neučinkovitostjo dela KPK, je priznal Štefanec. Vendar pa neučinkovitost po njegovem prepričanju ni težava komisije, pač pa oblasti, ki je prevečkrat ne upošteva.

Nekatere statistične značilnosti prijav na komisijo je podrobneje opredelil namestnik predsednika KPK Simon Savski. Kot je dejal, je bilo največ splošnih prijav korupcije, sledijo pa prijave nasprotja interesov, neetičnega ravnanja, kršitev etike in integritete v javnem sektorju ter nezdružljivosti funkcij. Vsebinsko pa je šlo največkrat za področja javnih naročil, okoljskih in prostorskih zadev ter zaposlovanja v javnem sektorju.

Namestnik predsednika KPK Uroš Novak je na novinarski konferenci spregovoril o delu na področju preventive. Izpostavil je delo komisije na področju etičnega kodeksa za državne svetnike, ki je že potrjen, in za poslance DZ, ki pa je "malo težji zalogaj". Je pa potrdil, da so že imeli prvi sestanek delovne skupine, in ocenil, da bi lahko za poslance kodeks sprejeli v prihodnjem letu.

Novak je izrazil tudi bojazen, da bi bil predlog novele zakona o integriteti in preprečevanje korupcije sprejet v predlagani obliki. Ta namreč ne vsebuje določbe iz prvotnega predloga, da se objavi celotno premoženjsko stanje vseh zavezancev, je opozoril.

Loading...