Revija Reporter
Slovenija

Grims o vračanju borcev iz IS: V tujini je še vsaj osem oseb, ki so bile zabeležene in nadzorovane

STA

8. nov. 2017 13:45 Osveženo: 13:48 / 08. 11. 2017

Deli na:

Teroristi Islamske države

Reuters

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes obravnavala problematiko preprečevanja vračanja borcev Islamske države v Evropo oz. v EU.

V drugi polovici leta 2016 in letos povratniki neposredno niso bili vpleteni v uresničitev terorističnih napadov, so bili pa v njihovo pripravo, je povedal predsednik komisije Branko Grims.

Kot je po seji v izjavi novinarjem povedal Grims, je po uradnih podatkih, ki jih usklajujejo službe, iz Evrope odšlo v borbo za teroriste IS okoli 5680 oseb, od tega jih je bilo nekaj čez 900 ubitih v bojih v Siriji in Iraku, okoli 3200 jih išče pot nazaj, okoli 1500 pa naj bi se jih že vrnilo.

Obdobje vračanja zajema predvsem drugo polovico leta 2016 in letošnje leto, ko povratniki niso bili neposredno vpleteni v noben uresničen teroristični napad, je povedal Grims in ocenil, da večje škode niso povzročili zato, ker so pod nadzorom obveščevalnih služb. So bili pa po njegovih navedbah povratniki vpleteni v pripravo dveh zelo velikih napadov, ki sta bila v zadnjem hipu preprečena.

Grims ocenjuje, da je vračanje borcev IS v Evropo še prisotno in se bo verjetno okrepilo. V Sloveniji sta bila po njegovih navedbah dva povratnika, eden je zaprt v Italiji. Še vsaj osem oseb pa je takih, ki so bile zabeležene in nadzorovane, je še povedal in dodal, da so v tujini in ni znano, ali oz. kdaj in kam se nameravajo vrniti. "Vsekakor pa je to realna nevarnost, s katero se sooča tudi Slovenija," je dodal.

Vladi je komisija po njegovih navedbah priporočila, naj v največji meri okrepi zaščito meja in "prepreči vse ilegalne migracije, pa tudi ustrezno nadzoruje vse tiste, ki so pri nas problematični".

Komisija se je seznanila tudi z odgovorom policije v zvezi s pooblastilom vodje sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušana Florjančiča za dajanje izjav glede preiskave o sumu pranja denarja v NLB.

Grims je spomnil na trditve, da je imel Florjančič le pravico, da bi strokovno pojasnil definicijo pranja denarja, ter da so se vse njegove izjave lahko nanašale na izključno prvi sklop preiskav pred leti, ki se je končal neuspešno.

Komisijo so danes pristojni seznanili, da poteka preiskava in je vanjo vključeno tudi Specializirano državno tožilstvo. Komisija pričakuje, da jo bodo sproti seznanili z ugotovitvami.

Glede na seji DZ sprejetega poročila komisije za nadzor obveščevalnih služb in vmesnega poročila preiskovalne komisije v tem primeru pa so pristojni danes zagotovili, da bo vlada v najkrajšem možnem roku obravnavala odgovore in pojasnila ter jih vrnila v obravnavo DZ, je še povedal Grims.