V zadnjem mesecu dni je dosegla nove vrhove. Prebila je magično mejo 100.000 dolarjev za en bitcoin in zdi se le vprašanje časa, kdaj bo padel nov mejnik – milijon dolarjev. Vse bolj so bitcoinu naklonjene tradicionalne finančne institucije in celo vlade, na kar pri naštevanju prednosti in potenciala kriptovalute opozarja tudi Končan Verstovšek.

Se vam ob rasti vrednosti bitcoina v zadnjem mesecu kaj smeji?

Malo že, a nič nepričakovanega se ni zgodilo. Jasno nam je bilo, da bo letos cena začela naraščati, ker je bilo toliko faktorjev, ki so do tega pripeljali.

Bi do take rasti prišlo tudi, če Donald Trump ne bi zmagal na ameriških volitvah?

Pred letom dni sem napisal članek, v katerem sem opisal pet glavnih katalizatorjev, ki bodo povzročili sedanji bikovski cikel. Že v začetku leta je bil prvi katalizator ure uresničen, to so bili z bitcoinom podprti ETF-skladi, ki so se izkazali za najuspešnejše v zgodovini. Veliko investicijskega kapitala se je v bitcoin zlilo skozi Wall Street.

Naslednji faktor je bila razpolovitev ponudbe novih bitcoinov, zaradi česa je prodajni pritisk s strani rudarjev padel, saj je odslej namesto 900 bitcoinov na dan ustvarjenih le 450. Tretji faktor so bile ameriške volitve, sploh po tem, ko se je Trump poleti pojavil na bitcoinski konferenci in napovedal, da bo iz ZDA naredil kriptoprestolnico sveta. Naslednji faktor je bil začetek rezanja obrestnih mer s strani večine večjih centralnih bank, kar spet pomeni cenejši kapital in del tega kapitala se seveda zlije tudi v bitcoin.

Še zadnji faktor pa je nova ureditev računovodstva za ameriške institucije, kjer bitcoin zdaj ni več toksična naložba na bilancah podjetij, ampak se ga dejansko lahko vrednoti oziroma knjiži po dejanskih cenah, se pravi, da se dobiček z njim lahko prikaže. Po prejšnjih standardih je bilo treba za bitcoin v ZDA knjižiti in izkazati najnižjo računovodsko vrednost tistega leta. Tudi če je imel dejansko višjo vrednost, je podjetje moralo prikazati izgubo, kar je številna podjetja odvračalo od investiranja v bitcoin.

Je bitcoin varna naložba?

Bitcoin je po mojem mnenju varna naložba že od leta 2017, ko se je izkazalo, da ima nadzor nad omrežjem posamezni uporabnik, ne rudarska ne finančna industrija. Takrat se je pokazalo, da je za spremembe potreben konsenz oziroma soglasje celotnega omrežja, zato bitcoin od samega začetka ni dočakal niti ene temeljite spremembe. Kar pomeni, da je omrežje varno, da ni imelo nobenega izpada, da deluje tako, kot je bilo mišljeno od začetka, po nespremenjenih pravilih.

Kako dolgo bo trajal sedanji bikovski trg?

Marsikdo špekulira, da zna biti drugačen od prejšnjih, ker smo zdaj v dobi, ko so v trgovanje z bitcoinom vstopile ne samo velike institucije, ampak tudi suverene države. Tu pridemo do ideje o strateški rezervi z bitcoinom, ki jo je predlagala ameriška senatorka Cynthia Lumiss iz zvezne države Wyoming. To bi pomenilo, da ZDA dolarja ne bi podprle samo z zlatom, ampak bi del zlatih rezerv pretopile v bitcoine, kar bi pomenilo, da bi ZDA v naslednjih petih letih vsako leto kupile po 200 tisoč kovancev, vsega skupaj milijon bitcoinov v petih letih.

Primož Lavre

To bi prineslo dolgotrajen nakupni pritisk, ki bi lahko spremenil cikle na trgih. Ti so sestavljeni iz dveh delov, en del je sistemski, zraven pa potekajo še politični oziroma poslovni cikli, ko obrestne mere določajo, koliko denarja se ustvari. To je zelo volatilno, imamo recesije, imamo obdobja inflacije, in lahko še vedno vpliva na bitcoinovo ceno. Sistemske razpolovitve ponudbe novih bitcoinov pa se morda zdaj umirijo, zato zna biti ta cikel daljši, kot smo bili vajeni doslej.

Kolikšen delež pa dejansko lahko pridobi ena sama država, če vemo, da je število bitcoinov omejeno, da jih je lahko največ 21 milijonov?

To je popolnoma odvisno od tržne cene. Prva od večjih držav, ki se bo tega lotila, bo verjetno lahko nakupila največjo količino, kajti prvič gre za absolutno omejeno sredstvo na trgu. Prej nismo poznali sredstva, katerih ponudbe ni mogoče spremeniti, je ni mogoče povečati, ker je to del programskega zapisa bitcoina. Prvi bo lahko nakupil velike količine bitcoina po nižjih cenah, vse druge države bodo temu morale slediti in bodo verjetno bitcoine kupovale po veliko višjih cenah. Vprašanje je, ali ena država sploh lahko kupi milijon bitcoinov.

Bodo države planile po bitcoinu in pokupile vse, kar lahko, nato pa obsedele na zalogah kot strateški rezervi in zadušile trgovanje v menjalnicah?

Količina bitcoinov, s katerimi se trguje, se stalno zmanjšuje, ker vse več ljudi bitcoina ne daje več na borze, ampak ga drži kot dolgoročno naložbo. Države niso nič drugačne. Bitcoin je orodje, je denar, kar pomeni, da ni nič drugega kot sredstvo izmenjave. Z njim ne moremo ničesar proizvesti, ne moremo ga zaužiti, služi nam samo za izmenjavo.

Ko njegova vrednost naraste do določene cene, se zagotovo pojavi nekdo, ki ga želi zamenjati. Tudi države morajo financirati svoje izdatke, kar pomeni, da na zalogah bitcoinov ne bodo mogle stalno sedeti, ker več kot jih bodo imele, višja bo njihova vrednost, manj si bo lahko država privoščila monetarne inflacije.

To je podobno kot pri zlatem standardu, zlato in bitcoin omejujeta nivo širjenja denarne ponudbe skozi inflacijo, in če bi se inflacija večala, da bi država na ta način financirala izdatke, bi to ogrozilo ameriško gospodarstvo in pripeljalo do hiperinflacije. Torej, če bi država goljufala s tem, da bi natisnila več denarja, kot ima dejansko bitcoin rezerve, bi to hitro privedlo do krize.

Trenutni skok vrednosti ženejo velika pričakovanja po izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ni pa nujno, da se bo dejansko izkazal za kriptovalutam najbolj prijaznega predsednika, kot se sam razglaša.

V tem primeru se bomo verjetno znova znašli v razmerah zadnjih štirih letih, ko so bili demokrati zelo nenaklonjeni bitcoinu, enako kot ameriški regulatorji, a kljub temu je bitconova vrednost rasla. Imeli smo sicer hudo korekcijo, ki je bila v glavnem posledica zloma borze FTX in še nekaj takih goljufivih projektov. Tudi nenaklonjen odnos politike do bitcoina ničesar ne spremeni. Mogoče malce zavleče njegovo adopcijo ali pa njegovo rast vrednosti na trgu, samega omrežja pa ne ogrozi. Razvoj omrežja bo potekal naprej, in Donald Trump se bo izkazal za lažnivca.

Zdi se, da je pri tečaju bitcoina običajno tako, da doseženim vrhovom sledi znaten padec. Konec leta 2017 je njegova vrednost prišla na skoraj 20.000 dolarjev, nato je padla na nekaj več kot 3000 dolarjev. Se lahko kaj takega zdaj ponovi?

Volatilnost bo še naprej prisotna pri bitcoinu, a to je v bistvu volatilnost zunanjih faktorjev, samo omrežje je popolnoma stabilno. Pri omrežju vemo, koliko novih bitcoinov nastane z vsakim blokom in kašna bo njegova monetarna politika 120 let v prihodnosti, dokler se vsi bitcoini ne izdajo.

Primož Lavre

Vrednost v dolarjih pa je odvisna od tega, koliko finančnega kapitala pride iz gospodarstva v bitcoin. Na začetku, ko je bila tržna kapitalizacija bitcoina nizka, je vsaka večja prodaja na trgu lahko močno zanihala ceno. Danes, ko je tržna kapitalizacija bitcoina že presegla 2000 milijard dolarjev, postaja bitcoin vse večja barka v oceanu kapitala, in večja kot bo, bolj bo stabilna. Volatilnost bo seveda še prisotna, korekcije niso nepričakovane, dvomim pa, da bo znova prišlo do 80-odstotne korekcije.

Danes imamo na trgu že zrele igralce, recimo ETF-sklade, ki na bitcoin gledajo zelo dolgoročno, imamo pokojninske sklade, od katerih ni pričakovati, da bodo masovno prodajali svoje zaloge bitcoinov.

Poleti je Michael Saylor, lastnik podjetja MicroStrategy in eden najvidnejših investitorjev v bitcoin, napovedal, da bo bitcoin v 21 letih dosegel vrednost 13 milijonov dolarjev.

Nihče ne ve, kaj se bo z dolarji dogajalo, saj zdaj vrednost dolarja ni stabilna. Bitcoinu očitajo, da je nestabilna, volatilna valuta, ampak nihče se ne zaveda, da je v zadnjih štirih letih nastalo več kot 40 odstotkov novih dolarjev, kar pomeni, da je dolar izgubil 40 odstotkov kupne moči v primerjavi z letom 2020.

Če gledamo dolgoročno, je vse od nastanka Centralne banke v ZDA dolar izgubil 99,9 odstotka svoje vrednosti. Velik faktor pri ceni bitcoina, ki jo merimo v dolarjih, je, kaj se bo z dolarji dogajalo, če bo prišla spet nova kriza, v kateri bo treba sprožiti novo obdobje kvantitativnega sproščanja in zasuti gospodarstvo z ogromno novega svežega finančnega kapitala, potem bo bitconova vrednost verjetno šla eksponentno narasla.

Če tega ne bo, če bo Trump mnogo bolj pazljiv pri tem, kako tokrat ravna z gospodarstvom in bo njegova monetarna politika bolj previdna, potem bo vrednost bitcoina verjetno počasneje naraščala. Vrednost bitcoina v dolarjih je pač odvisna od stabilnosti dolarja.

In tudi od globalnih kriz, vojn.

Bitcoin je najbolj likviden kapital na svetu, ker ga lahko likvidiramo čez vikend. Nima uradnih ur, kot jih imajo banke in druge institucije, kar pomeni, da vsi taki dogodki močno vplivajo nanj. Ampak to je dobra stvar, če mi nujno potrebujemo kapital čez vikend, ko se naše območje znajde v vojni, potem je bitcoin edina stvar, ki jo lahko takrat likvidiramo.

To se je zgodilo, ko je Izrael napadel Libanon in je bitcoinova cena hitro močno padla, potem pa se je čez teden normalizirala. Tudi špekulanti s ceno so se takrat vključili v trgovanje. Taki dogodki zazdaj močno vplivajo na bitcoin, ampak mislim, da bo s tem, ko se njegova kapitalizacija povečuje, ta vpliv vedno manjši.

Mladi ste, tisti začetni izbruh z bitcoinom, ko so lahko nekateri s smešno malim vložkom v nekaj letih obogateli, ste zamudili. Vas to kdaj grize?

Ne, k sreči niti malo, po eni strani sem celo vesel. V zadnjih letih, ko sodelujem pri Bitcoin društvu Slovenije, sem spoznal veliko ljudi pri nas in v svetu, ki so na hitro obogateli z bitcoinom, in videl, da so izgubili veliko smernic v življenju. Denar, ki ga hitro dobiš, hitro gre, hkrati pa ti uniči ambicije in motivacijo. Zame je bolje, da si kapital gradim postopoma, z razumevanjem, z izobrazbo, ne pa samo z željo po hitrem zaslužku.

Preziram večino ljudi, ki se v kriptosvetu ukvarjajo s hitrimi zaslužki, s špekulacijo, ker menim, da ne ustvarjajo ničesar, ničesar ne doprinašajo družbi, ampak zasledujejo le zaslužek. Z zaslužkom mora priti neka vrednost, drugače te lahko hitro pokvari, in to je ena od vrednot, ki se jih poskušam držati.

Kdaj ste prvič kupili bitcoin?

Mislim, da pred začetkom kovida, ampak takrat sem bil tudi sam še zelo špekulativno usmerjen, nisem še imel ciljev v življenju, nisem še vedel, kaj me zanima. V zadnjih letih me zanima ekonomija, pred tem pa nisem niti vedel, na katero fakulteto se bom vpisal. Zato sem malo špekuliral, se igral s kriptovalutami, videl, da od tega nimam kaj veliko, tudi sem skoraj veliko izgubil, nato pa sem le živ prišel iz tega ven in ugotovil, da je bitcoin edina kriptovaluta, ki me zanima.

Pri krivalutah je treba biti potrpežljiv.

Tudi pri bitcoinu je treba biti zelo potrpežljiv, predvsem pa je treba imeti znanje. Ni se mogoče tega lotiti brez predhodnega znanja o tem, v kaj sploh investiramo. Tak sem bil jaz pred kovidom, ko nisem imel pojma, kaj kupujem in sem kupoval samo na podlagi priporočil s strani znancev, prijateljev ali pa internetnih vplivnežev.

Primož Lavre

Nisem razumel, da je večina kriptovalut goljufivih, da ni za njimi nič konkretnega. Večina kriptovalut, ki sem jih takrat kupoval, danes sploh ne obstaja več ne. Najprej moramo kriptovalute razumeti, potem moramo tudi vedeti, kako jih pravilno hraniti in da ne zaupamo slepo drugim. Bitcoin je že zelo sprejet, a kljub temu ga ljudje še ne znajo pravilno hraniti in so hitro žrtev prevar.

Napisali ste tudi knjigo Od barantanja do bitcoina. Komu je namenjena?

Mojim vrstnikom, ker sem videl, da nivo pozornosti pri mladih upada, sploh od pojava omrežij, kot je tiktok, in teh kratkih vsebin. Danes bere mnogo manj ljudi, kot jih je bralo nekoč. Zato smo v sklopu projekta Bitcoin knjižnica začeli prevajati tujo literaturo o tem, tudi zelo znana dela, kot je Bitcoin standard, ki je največja uspešnica o bitcoinu. Ima več kot 300 strani, a take knjige mladi, s katerimi sem se srečal in jim jo ali posodil ali prodal, niso bili sposobni prebrati. Zato sem sčasoma napisal esej, ki sem ga nato spremenil v priročnik o denarju, v katerem poskušam bolj na kratko razložiti glavne ideje iz Bitcoin standarda in drugih knjig, ki sem jih sam prebral. Da lahko mladi na hitro približno razumejo, za kaj gre, kako denar deluje, kako se je razvil in zakaj je bitcoin logični korak naprej pri denarju.

Koliko pa je povprečen Slovenec po vašem seznanjen s kriptovalutami? Koliko Slovencev je po vašem že investiralo vanje?

Po stopnji ali odstotku uporabe kriptovalut na prebivalca smo bili stalno vodilni ali med prvimi petimi na svetu. Če pregledamo priljubljenost iskalnih nizov na googlu, smo Slovenci med prvimi tremi državami sveta po iskanju besed kriptovalute ali bitcoin. Nivo seznanjanja je velik, nivo dejanskega razumevanja v Sloveniji pa je relativno nizek. Šele v zadnjih letih smo si zelo začeli prizadevati za izobrazbo, pred tem smo večinoma delali pri kriptoprojektih, špekulaciji in se pri tem izkazali za zelo naivne. V našem društvu stalno dobivamo prijave o ogoljufanih ljudeh, ki so izgubili denar na račun kriptozlorab in prevar. Tega je v Sloveniji skoraj največ na svetu.

Kakšna bi bila za povprečnega Slovenca v tem trenutku najboljša strategija investiranja v bitcoin?

Prvi korak bi bila izobrazba, prebrati bi bilo treba nekaj o bitcoinu, ne samo medijskih člankov, ki so večkrat posledica navdušenja in aktualnih dogodkov, ampak predvsem ekonomske teorije v ozadju. Najprej je potrebno razumevanje, zakaj je nastal bitcoin, kaj je denar, kako deluje, kaj je pri tem špekulacija. Naslednji korak je izbor menjalnice za nakup bitcoina, kateri borzi bomo zaupali. Ta borza mora biti regulirana, mora imeti preverjeno zgodovino.

Kako bo to preveril neki nov uporabnik?

Evropska unija je letos sprejela t. i. regulacijo MiCA, ki nekako regulira kriptosvet in kripto kriptopodjetja. V Evropi prijavljena podjetja morajo ustrezati kar visokim standardom. Menjalnica Bitstamp deluje že 10 let in je zelo regulirana, zazdaj tudi zelo zanesljiva. Pred leti so bili žrtev vdora hekerjev, a jim je uspelo povrniti vsa sredstva, tako da imajo preverjeno zgodovino. Osebno sem vesel, da je v Evropo prišel Strike, to je menjalnica, ki ponuja samo bitcoinske storitve. Je zelo fokusirana, na trgu je že kar precej časa in ji še najbolj zaupam.

Ni pa to priporočilo, ker nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi, ampak fino je, da so ta podjetja registrirana, regulirana in da niso divje borze, kot je denimo Binance. Tretji korak je razumevanje, kako deluje hramba bitcoina. Bitcoina ne smemo hraniti pri drugih, kot hranimo denar na bankah, ampak ga je v večjih vsotah treba hraniti pri sebi.

Primož Lavre

Najlažje to storimo s strojnimi denarnicami, napravami, ki omogočajo hrambo zunaj mreže, ki torej nimajo povezave z internetom. Take denarnice so najbolj varen način hrambe bitcoina. Tega je treba vedno prenesti iz menjalnice v svojo hrambo, ker se edino tako izognemo prevaram, zlorabam in krajam.

In če se denarnica pokvari?

Denarnica deluje tako, da ima v sebi naključni algoritem, ki nam generira geslo oziroma zasebni ključ, ki je naš dostop do bitcoina. Kot ta zasebni ključ nam denarnica izpiše zaporedje 12 naključnih angleških besed. Zanje denarnica zahteva, da jih zapišemo na listek papirja, torej da ustvarimo varnostno kopijo. Tudi če mi v istem trenutku denarnico uničimo in obdržimo samo varnostno kopijo naših besed, lahko takoj dobimo nazaj svoja sredstva.

Pomembno je, da imamo varnostno kopijo shranjeno na več mestih, dobro skrito in z besedami v pravilnem zaporedju, kajti denarnica ne pomeni naših bitconov, ampak samo enega od dostopov do njih. Ni pa to edini pogoj, da dostopamo do sredstev. Če pa izgubimo vse kopije našega zasebnega ključa, potem kovancev ni ni več mogoče dobiti nazaj.

Kje pa se hrani ta denarnica? Doma? V bančnem sefu?

Glavni razlog, da so te denarnice tako učinkovite, tako dober način hrambe, je, da smo ljudje skozi zgodovino ustvarili zelo močne mehanizme hrambe fizičnih sredstev. Imamo bančne trezorje, zakopavanje zakladov v zemljo, obrambo s policijo in podobnimi mehanizmi. Smo pa zelo slabi pri hrambi digitalnega premoženja, ker je to novi svet, v katerem so hekerji vedno prisotni in vedno najdejo nove načine za vdor. Ker je denarnica nekaj fizičnega, smo ljudje zelo dobri v skrivanju dragocenosti.

Ima pa vsakdo svojo metodo, eni denarnico zakopljejo, drugi najdejo drugo skrivališče, predvsem pa o tem ne govorijo. Če ne govoriš o tem, koliko bitcoinov imaš, se najlažje izogneš temu, da nekdo v Obiju ali v Merkurju kupi francoski ključ za pet evrov, pride na dom in ti grozi, da mu moramo izročiti denarnico. To se je tudi v Sloveniji zelo pogosto dogajalo.

Obiskali ste Salvador, prvo državo, kjer je bitcoin postal uradna valuta, država pridno kupuje bitcoine. Kako gledate na salvadorski eksperiment s kriptovalutami?

Republika Salvador me je navdala z veseljem in upanjem, ker sem videl, kako so ljudje tam navdušeni, predvsem zaradi večje varnosti. V tej državi je bila vojna proti tolpam zelo uspešna, in to je bil prvi korak do tega, da je narod sploh lahko začel razmišljati o nadaljnjem razvoju. Potem je predsednik Nayib Bukele sprejel bitcoin kot plačilno sredstvo ter iz Salvadorja naredil prvo državo, ki bitcoin vidi kot strateško rezervo.

Sedaj je dejansko mogoče z bitcoini po državi plačevati, z njim varčevati. Glavni ekonomski problem Salvadorja je, da je finančni sistem nerazvit in večina ljudi nima dostopa do bank, nima bančnih računov, torej zelo težko denar pošiljati po državi, lahko ga samo fizično prenašamo.

Kaj pa, če na volitvah pride do zamenjave oblasti in se naslednji predsednik odloči odpreti vrata zaporov, polnih članov tolp?

Potem bo spet zavladalo nasilje. Ampak mislim, da se je zdaj mentaliteta ljudstva spremenila. Ljudje so videli, da imajo lahko predsednika oziroma vodjo, ki je zanesljiv, ki dejansko dela v dobro ljudi, in da ne bodo želeli izvoliti nekoga, ki tega nima v mislih. Treba je vedeti tudi, da je predsednik Bukele res unikaten, a ima še nekaj bratov, ki so prav tako politično aktivni, in če bo njegov mandat potekel in ne bo več smel kandidirati, bo verjetno kandidiral nekdo od njegovih sorodnikov. Upam, da bo nekdo od njih izvoljen, v nasprotnem primeru lahko pride do težav.

Satoši Nakamoto je oče bitcoina, čigar identiteta je še danes skrivnost, imel pa naj bi v lasti kar milijon bitcoinov. Če to drži, je trenutno »težak« okoli 100 milijard dolarjev.

Ja, pet odstotkov celotne ponudbe bitcoina naj bi imel. Glavna razlika med njim in drugimi ustanovitelji kriptovalut je, da pri slednjih vemo, kdo jih je ustvaril, vemo, da imajo za sabo investitorje ali pa sklade, in ti investitorji, skladi in ustanovitelji omrežij si medsebojno brezplačno razdelijo velik del ponudbe.

Primož Lavre

Pri ethereumu je bila ta številka kar 60 odstotkov vseh eterskih kovancev, ki so tedaj obstajali, preostalih 40 odstotkov pa je bilo danih na trg po vnaprej določeni ceni. Na tak način ustanovitelji ethereuma in podobnih omrežij obogatijo, saj slej ko prej prodajo velik delež svojih kovancev. Veliko tovrstnih omrežij je zaradi tega tudi propadlo, ker se je naenkrat na trg zlil prevelik delež kovancev in celoten projekt je izgubil razvoj in skupnost.

Satoši Nakamoto pa je projekt zagnal, preden je svet sploh verjel, da lahko nekaj takega obstaja, deluje in ima tržno vrednost. Leto in pol je pri bitcoinu sodeloval, ga razvijal, rudaril. Z dejanskim zapravljanjem, z veliko porabo električne energije je z rudarjenjem prišel do tega milijona bitcoinov, ki so konkretno vrednost dobili šele kasneje, ravno v času, ko je on izginil.

Teh kovancev ni nikoli premaknil, nikoli jih ni prodal, še zmeraj popolnoma transparentno sedijo na njegovih denarnicah oziroma denarnicah, za katere sumimo, da mu pripadajo. V vsakem primeru jih je pridobil etično, ni jih porabil, zazdaj kaže na to, da jih je želel podariti skupnosti.

Kaj pa čaka?

Moje osebno prepričanje je, da ni več živ in da je bitcoine podaril skupnosti. Ko v povsem omejenem sistemu, v katerem je 21 milijonov enot, nekdo za vedno izgubi milijon enot, se ta milijon bitcoinov kupne moči enakomerno prerazporedi med vsemi uporabniki. V bistvu je to donacija celotnemu omrežju, ki je ravno obratna inflaciji. Pri inflaciji tisti, ki ustvari novo količino denarja, sorazmerno pokrade kupno moč varčevalcem, pri deklatornem ali omejenem denarnem sistemu, v katerem nekdo izgubi del svojih kovancev, pa se ta del enakomerno prerazporedi med uporabnike.

Ampak ti kovanci še niso prerazporejeni med uporabnike.

So. Trdno sicer ne vemo, ampak če sklepamo, da Satoši Nakamoto nima več dostopa do teh kovancev ali pa da je umrl, pridemo do ugotovitve, da do teh kovancev ni mogoče priti, ker je nemogoče uganiti zasebni ključ, ki odklepa dostop do njih. To je enako temu, kot če teh kovancev ne bi bilo in se celotna količina bitcoinov zmanjša na 20 milijonov.

Nekdo, ki je imel prej v lasti enega od 21 milijonov, ima zdaj v lasti enega od 20 milijonov, s čimer se njegov delež in njegova kupna moč povečata. Ko je Satoši Nakamoto izgubil dostop do svojih kovancev, je sorazmerno povečal deleže vseh drugih imetnikov.

Bomo kdaj dočakali razkritje njegove identitete?

Upam, da ne, kajti to je bila oseba, ki je, tako si mislim, želela, da jo pustimo pri miru. Zavedala se je tveganja ob razkritju. Edini način, da se je bitcoin dejansko decentraliziral in da kmalu po ustanovitvi ni propadel, je bila anonimnost ustanovitelja. Upam, da se ne izve, za koga gre, ker to tudi izboljša ideološko zavest celotne skupnosti. Mislim pa tudi, da ni potrebe, da za Nakamotovo identiteto izvemo, kajti osnovni namen bitcoina je, da smo ustvarili nevtralno digitalno dobrino, za katero je celotno omrežje, ne pa ustanovitelj.