Predsednik vlade Robert Golob se po prestopu vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v SD javno zaklinja, da koalicija ostaja trdna in zavezana ponovitvi mandata. Zaradi prestopa je sicer nekoliko zaskrbljen, a ta po njegovih besedah ne bo vplival na medsebojne odnose v koaliciji.

Smo že v finalu volilne kampanje, izid volitev pa bo do konca nepredvidljiv. Noben resen analitik, ki premore do političnih akterjev distanco, da ni hkrati še aktivist, si ne upa napovedati volilnega rezultata. Vse je še odprto, odločala bo udeležba, mobilizacija ene ali druge strani volilnega telesa.

Sašo Radej

Čigavi volivci bodo v nedeljo, 22. marca, ostali doma in kateri bodo trumoma drli na volišča. Ali bo prišlo do političnega obrata, do zamenjave oblasti, ne bo odvisno samo od (relativnega) zmagovalca volitev. Veliko, morda celo odločilno težo pri iskanju 46. glasu, pri sestavljanju prihodnje koalicije, bodo imele tudi male stranke: koliko in katerim se bo uspelo prebiti čez parlamentarni prag.

Če bo na volitvah marca prišlo do volilnega obrata in bo Janša še v četrto sestavljal vlado, bo prvi krivec za poraz leve opcije seveda Robert Golob.

Desnica se povezuje, levica še naprej deli. Bolj kot v koaliciji se v opoziciji tokrat zavedajo, kako usodni so lahko izgubljeni volilni glasovi. Želijo sistematično postrgati vse, kar se postrgati da. Do konca konspirativni prestop leta Mateja Tašnerja Vatovca gre v drugo smer. Še en udarec za Levico, na drugi strani pa vprašanje, koliko, če sploh kaj, SD s političnim prebežnikom pridobi.

Asta Vrečko in Luka Mesec si že pred tem prestopom poskušata rešiti kožo s skupno listo s stranko Vesno, a vprašanje je, ali bo iz te moke na koncu kaj kruha. Če jih ni dotolkel poslanski odpadnik Miha Kordiš, jih lahko zdaj Tašner Vatovec? Po najbolj črnem scenariju pa na koncu ostanejo vsi pred vrati parlamenta: Levica, Vesna, Mi, socialisti!, morda celo Prerod Vladimirja Prebiliča.

Tudi Matjažu Hanu se tresejo hlače, da bi izpadla še SD. Pa je predsednik Socialnih demokratov še najmanj kriv, da se v stranki Levica »koljejo na mrtvo«. Da padajo težke besede, da Asta Vrečko svojega dolgoletnega tovariša javno zmerja z izdajalcem. Da na drugi strani grmi Kordiš, da sta Vrečko in Mesec kaviar, levičarja pa prav gotovo ne. Spopad egov gre do konca, boj za politično preživetje je neusmiljen, drug drugemu kopljejo grob. Najprej sebi, nato levi opciji kot celoti in na koncu Robertu Golobu.

Žan Kolman/KPV

Levica je že pred šestimi leti prva obrnila hrbet koaliciji Marjana Šarca, iz te zgodbe se očitno niso ničesar naučili. S Šarčevo vlado so v Levici tedaj odpovedali sodelovanje, da bi se v opoziciji politično okrepili. Pa je nato, tudi zaradi njih, ne samo zaradi Šarčeve puške v koruzi, s korono prišel na oblast še Janša, Levica pa je na naslednjih volitvah 2022 komajda prilezla v parlament.

Tašnerja Vatovca gotovo ni nagovoril Han, da prestopi v SD. Vodji poslanske skupine Levice je bilo očitno nevzdržno in je šel. Imel je dovolj Aste Vrečko, Luke Mesca in še koga od tovarišev. »Rdeči petelinčki« so se skregali med sabo, zdaj pa ima vsak svojo računico, kako bi politično preživel. Če ne grel ministrskih foteljev ali poslanskih stolčkov, pa vsaj za več kot odstotek glasov prejemal proračunska sredstva ali si uredil kako dobro plačano službo v javnem sektorju ali celo v mednarodnih organizacijah.

Politična scena levo od sredine, ne samo Levica, je tako razsuta, da nihče ne sliši več niti pozivov aktivista Jaše Jenulla (Glas ljudstva), naj se male stranke povežejo pred volitvami, da ne bodo šli glasovi v nič in bo na koncu od tega politično profitiral Janša. Ne poslušajo niti Milana Kučana, ki bo ta teden 14. januarja praznoval 85. rojstni dan. Vladimir Prebilič je decembra namreč zavrnil ponudbo SD za oblikovanje skupne liste. Pobudo, ki naj bi zrasla prav v krogu prvega predsednika republike.

Robert Golob je lahko zaradi vsega dogajanja levo od sredine veliko bolj zaskrbljen, kot si upa javno priznati. Petelinji boji na levici tik pred volitvami gotovo ne gredo v prid temu, da bi ta koalicija lahko ponovila mandat. Levica je pred leti že zadala usodni udarec Marjanu Šarcu, ga bo zdaj tudi Robertu Golobu?

Če bo na volitvah marca prišlo do volilnega obrata in bo Janša še v četrto sestavljal vlado, bo prvi krivec za poraz leve opcije seveda Robert Golob. Ne samo, da ne bo več predsednik vlade, tudi Gibanju Svoboda se v opoziciji ne piše nič dobrega.

Vprašanje, ali bo Golob v tem primeru sploh še ostal v politiki. Za takšno politično usodo pa bo odgovoren v prvi vrsti sam. Obljubljal je, da bo drugi Janez Drnovšek, pa se je potem raje spečal s skrajnimi levičarji.

Če pa bo iz parlamenta izpadla še Levica, pa ne bo nobena katastrofa. Katastrofa je bila, da je Levica v vladi Roberta Goloba pogosto imela glavno besedo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.