Ker se bliža čas, ko bo moral januarja predsednik republike med 23 prijavljenimi kandidati (lahko pa koga poišče tudi sam, kot mu svetuje Matevž Krivic), predlagati državnemu zboru štiri kandidate za ustavne sodnike, se stopnjuje pritisk na Boruta Pahorja, naj nikakor ne predlaga dvojnega doktorja s Harvarda Klemena Jakliča.
Vladajoča SMC je sicer Jakliča v državnem zboru izločila že kot kandidata za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice in dala prednost drugim trem. Državnemu zboru je to omogočil predsednik republike, ker v parlament ni poslal le treh imen. Pahorjevo ravnanje je v pogovoru za Radio Ognjišče tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič označil za »malo nenavadno«.
Predsednik bi lahko »predvideval, da bi se v parlamentu zgodilo to, kar se je«, je dejal Mozetič, ki Jakliču svetuje, naj ne odneha. »Naj kar vztraja, tudi jaz sem in na koncu se je izšlo,« ga bodri nekdanji ustavni sodnik. Kučan ga ni želel predlagati, to je storil leta 2007 šele Janez Drnovšek.
Razmišljali smo že, da bi tokrat Jakliču lahko uspelo, ker naj bi ga ščitil nekakšen dogovor (mnenjski aktivisti ne levici so ga označili kot pakt med vladno SMC in opozicijsko SDS ter predsednikom republike), ki je k prepričljivi izvolitvi za ustavna sodnika pred meseci pomagal docentki Špelci Mežnar in vrhovnemu sodnika Marku Šorliju. Tudi zato se je bolj zgodaj začelo poizvedovanje, kaj kani tokrat storiti ne toliko koalicija kot vladajoča SMC s svojimi 35 poslanci.
Po Dnevniku so neimenovani predstavniki koalicije dali vedeti, da zdaj temu niso naklonjeni. Tudi predsedniku države sugerirajo, da pričakujejo vsaj tri kandidate, ki jim je bližje levosredinska opcija. Hkrati Pahorja svarijo, da ga ne bo vnovič vleklo k političnemu uravnoteženju.
To z drugimi besedami pomeni, da so že pri prvi menjavi na ustavnem sodišču računali na to, da bosta obadva njihova, pa so nato pristali na domnevno levo Mežnarjevo in domnevno desnega Šorlija. Zdaj seveda zahtevajo precej več.
Kritizirali so predvsem Jakličevo čivkanje. »Ajde Šorli, stisni komija. Te teden ga dej. Rovari po deželi ter nam prepričuje vladavino prava in ljudi,« je Jaklič napisal na tviterju in zapis nato po premisleku in najbrž tudi odzivih izbrisal. Še en dokaz, kako nevarno hitro je to sredstvo komunikacije. Gotovo bo uporabljeno kot povod, da ga izločijo še drugič. Toda raje od te špekulacije se vprašajmo o Jakličevem nazorskem profilu.
Za Slovenski čas (nemalokrat pa tudi v nastopih na Radiu Ognjišče) je pojasnjeval, da je »moralno povsem arbitrarno in s tem v temelju nepravično, da je nekdo v radikalno neenakem položaju glede osnovnih možnosti za človeka dostojno življenje zgolj zato, ker je bil rojen v neko osiromašeno in ne neko ugodno okolje«. Takšno naziranje pri nas velja prej za levo. Morda pa koaliciji ne gre za izkazan svetovni nazor, ampak za čisto (ali umazano) politiko.
Poslanka SMC Jasna Murgel jo je razkrila s tvitom (in ga nato izbrisala) pred slabim letom po referendumskem propadu poskusa izbrisa spola iz družinskega zakonika.
