Revija Reporter
Slovenija

Vsi Janševi strici iz ozadja na kupu: kdo vse je prišel na Jambrekovo Katedralo svobode (FOTO)

Ivan Puc
1 1.423

22. mar. 2025 6:00

Deli na:

Katedrala svobode: predstavitev zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program

Primož Lavre

Še dobri dve leti pa bo minulo štirideset let od izida 57. številke Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program.

Čeprav le »prispevki«, se je slišalo pretenciozno; nenazadnje je do takrat roke nad slovenskim nacionalnim vprašanjem držal komunist od glave do peta Edvard Kardelj – tudi po smrti. Partijski razpravljavci so 57. številko secirali, se trudili najti šibke točke, razumeti jih je bilo, da se s tem ni vredno ubadati – pa so si temu navkljub vseeno delali nemalo skrbi. Urednika sta bila zamenjana, sicer pa se avtorjem ni nič zgodilo, partijska oblast (s tožilstvom vred) ni represivno ukrepala.

Dimitrij Rupel ima prav. Zdaj ni nič več tako, kot je bilo, a velja tudi obratno: vse je tako, kot je bilo. In to kajpada velja tudi za nov projekt zbranih okoli Jambrek-Ruplove Katedrale svobode, to je elektronski zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Le dva nekdanja pisca 57. številke sta podpisana v tem zborniku. Lahko bi sodelovali tudi Spomenka Hribar, Gregor Tomc in Drago Jančar; saj se oglašajo (Jančar zgolj literarno), medtem ko se je Niko Grafenauer že pred časom umaknil iz javnosti.

Ta zbornik s prispevki 74 intelektualcev je tudi poskus odgovora na 57. številko, je v četrtek dopoldne v U hotelu razpravo na začetku intoniral Peter Jambrek. Dve rdeči niti je mogoče potegniti iz nje: našo socialistično revolucijo, ki se je z vsemi negativnimi posledicami »prešvercala« skozi osamosvojitev in demokratizacijo, in prelomne čase, ki so napočili z izvolitvijo ameriškega predsednika. Vemo, naši komunisti so se učili pri Leninu, nekateri pa niso spregledali, da Trumpovi burni uvodni takti v drugi mandat ne morejo skriti nekaterih podobnosti z leninistično revolucijo. Njegovega spodbujanja napada na ameriško katedralo svobode (Kapitol), ne omenjamo. Morda podpisani ni poslušal dovolj pozorno, a bilo bi produktivno povezati revolucijo s Trumpom in se ne ubadati kar naprej s Čebinami. 

Zbornik so predstavili pobudniki Ivan Štuhec, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Peter Jambrek in Tomaž Zalaznik. Omenimo še nekaj avtorjev: Frane Adam, France Arhar, Matej Avbelj, Božo Cerar, Jože Dežman Stane Granda, Igor Grdina, Janko Kos, Aleš Maver, Jožef Muhovič, Dušan Mramor, Anton Stres, Dejan Verčič … Med pisci ne manjka tudi bolj ali manj aktivnih politikov: Borut Pahor, Janez Janša, Aleš Hojs, Matej Tonin, Janez Cigler Kralj, Marko Lotrič ... Uravnoteženo, po dva iz SDS in NSI.