Tekom razprave so poslanci sicer odprli celo vrsto vprašanj o konkretnih podjetjih, kot so Tosama, Peko in Luka Koper. Na ta vprašanja Žerjav ni želel odgovarjati, saj se bo odločal, ko bo imel na mizi vse potrebne informacije.
Kandidat za gospodarskega ministra Žerjav dobil podporo matičnega odbora
Odbor DZ za gospodarstvo je z 12 glasovi za in enim proti podprl kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. Poslanci so na splošno pohvalili izčrpno predstavitev Žerjava in mu zaželeli veliko sreče pri njegovem delu, ki v danih okoliščinah zagotovo ne bo lahko.
Nekoliko natančnejši je bil pri vprašanju Mercatorja in njegove prodaje Agrokorju, ki ga je izpostavil poslanec Socialnih demokratov (SD) Srečko Meh. Žerjav tej prodaji ni naklonjen. "Pri Mercatorju je potrebno pogledati širše, tudi vsebinsko in ekonomsko ter skozi oči širših učinkov na gospodarstvo in kmetijstvo. Državo preprosto mora zanimati, kdo bi bil morebitni lastnik tega pomembnega trgovskega podjetja," je izpostavil.
Poslanca PS Stanka Stepišnika je zanimalo, kako in kdaj bo država prodajala premoženje. "Imam odgovoren odnos do državne lastnine in nisem za to, da se lastnina prodaja v ihti, ampak jo je treba obravnavati odgovorno," je poudaril Žerjav. "Velja pa edino tržna cena, na podlagi te cene se bomo odločali, katero naložbo prodati in katere ne," je zagotovil. Zaveda pa se, da sedanji čas za prodajo večine premoženja ni zelo primeren.
Žerjav je sicer razkril še, katere bodo prve poteze nove vlade. Prvi projekt bo rebalans proračuna. To bo "največji in najpomembnejši projekt, skozi katerega se bo reflektiralo vse, kar smo zapisali v koalicijsko pogodbo", je poudaril. Drugi projekt pa bo zapis zlatega pravila o omejitvi javnega dolga, o katerem so se dogovorile politične stranke, v ustavo. Kako bo to pravilo zapisano, bodo povedali strokovnjaki, a politični konsenz o tem je bil po mnenju Žerjava "ključno sporočilo finančnim trgom" in do tega mora priti "relativno hitro".