Vse od začetkov ustvarjanja medijske podobe Radovana Žerjava, ministra za gospodarski razvoj in predsednika SLS, se ponavljajo trditve o tem, da je bil pred prevzemom političnih funkcij uspešen gospodarstvenik. A kako to, da nihče ne zna jasno povedati, kaj vse je počel kot eden izmed direktorjev v Nafti Lendavi? Prav zato je toliko lažje zamolčati dejstvo, da je eden izmed njegovih najpomembnejših projektov – gradnja največje tovarne biodizla v Sloveniji in celo ene izmed največjih v EU, povsem klavrno propadel.

Uradno naj bi prišlo do dokončne polomije takrat, ko se je pocenila nafta in je poskočila cena surovin za proizvodnjo biodizla, dobri poznavalci pa vedo povedati, da je resničen razlog neuspešnega projekta le slabo načrtovanje. Zanj bi moral prevzeti odgovornost predvsem Radovan Žerjav kot nekdanji direktor Nafte Biodizla, hčerinske firme Eko Nafte. Na to funkcijo je bil imenovan potem, ko je od leta 2002 že opravljal naloge tehničnega direktorja Nafte Petrochema, od januarja 2004 pa še naloge pomočnika direktorja Nafte Lendava za tehnično področje.

V TISKANI IZDAJI VEČ O POSTAVITVI TEMELJNEGA KAMNA V ŽERJAVOVO PISARNO; O NEPOJASNJENO PORABLJENIH 23 MILIJONIH EVROV; O KADROVANJU PROSTO PO ŽERJAVU IN PARTIJSKIH METODAH V SLS.