Revija Reporter
Slovenija

Kam vse odteka naš denar: Drage in razvpite marketinške kampanje države

Jože Biščak

24. mar. 2017 5:59 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

V zadnjem desetletju je država z davkoplačevalskim denarjem financirala dve veliki in dragi kampanji, pri katerih se je pojavil (ne)upravičen dvom o smotrnosti porabe javnega denarja glede na rezultat.

Konec leta 2008 je Slovenska vojska začela kampanjo promocije vojaškega poklica z geslom Ponosni nase (0,9 milijona evrov brez DDV), leta 2009 je takratno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) za akcijo spodbujanja konkurenčnosti v pomurski regiji namenilo 33 milijonov evrov.

Prvo kampanjo je vodila agencija Pristop, njen namen je bil, da med mladimi spodbudi zanimanje za poklic vojaka. Število vojakov v stalni sestavi je namreč bilo okoli 7000, na leto pa bi radi zaposlili okoli 300 novih vojakov.

Čeprav so nekateri očitali, da je bila akcija preplačana, je bila dokaj uspešna. Ob tem, da je Slovenska vojska prejela za tretjino več vlog za zaposlitev, se je število vojakov prvo leto kampanje povečalo za 500, do leta 2011 je doseglo 7567 (danes je vojakov v stalni sestavi 6901). Enako je bilo z zaupanjem v vojsko, ki se je v javnosti zelo okrepilo.

Druga kampanja, pri kateri je prav tako sodeloval Pristop, je bila veliko bolj razvpita, saj so zadevo, povezano s korupcijo in gospodarskim kriminalom pri izvajanju pomoči Pomurju, preiskovali tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Sporne so bile pogodbe, ki jih je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) sklenila brez predvidenih sredstev.

Tako je s podjetjem Pristop v začetku novembra 2010 sklenila pogodbo za 0,6 milijona evrov za promocijo pomurske regije, hkrati je s podjetjem Oikos ob približno istem času sklenila pogodbo za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v pomurski regiji (1,1 milijona evrov). Sporna je bila tudi pogodba za spodbujanje socialnega podjetništva (podjetje Pribinovina).

Ključno vlogo je imel takratni državni sekretar Andrej Horvat, ki je zaradi očitkov o možnem konfliktu interesov in posledično suma korupcije kasneje odstopil. Žrtev afere je bila takratna ministrica Duša Trobec Bučan, ki je spomladi 2011 odredila revizijo omenjenih pogodb. Izkazalo se je, da za izvajanje pogodb v proračunu sploh ni predvidenih sredstev, zato je izplačila ustavila. Zaradi hudih pritiskov politike in lobijev, naj zadevo pomete pod preprogo, je 18. aprila 2011 odstopila.