Že pred več kot letom dni je v Sloveniji izbruhnila afera Iran-NLB-gate, kers so v javnosti prišle obtožbe, da so Iranci v letih 2009 in 2010 s pomočjo NLB oprali milijardo dolarjev. A vsote, ki naj bi jih oprali v Sloveniji, so drobiž v primerjavi z vsotami, ki se omenjajo v povezavi s pranjem denarja prek Danske Bank. Ta največja danska banka je po estonski podružnici med letoma 2007 in 2015 oprala za več kot 200 milijard evrov (235 milijard dolarjev).
A kot piše spletni medij Bloomberg, ki se sklicuje na podatke estonske centralne banke, je to le vrh ledene gore. Skozi estonske banke je namreč na podoben sumljiv način med letoma 2008 in 2015 šlo za 900 milijard evrov oziroma malo več kot bilijon dolarjev. Bilijon oziroma 1000 milijard dolarjev je kar tisočkrat več kot v primeru NLB. Podatkov za leto 2007 estonska centralna banka ni mogla posredovati.
Kot je za Bloomberg povedal Sven Stumbauer, direktor newyorške svetovalne družbe Alixpartners, je Estonija oziroma celotne območje baltskih držav postalo vzhodnoevropsko središče za privatno oziroma zasebno bančništvo. Toda namesto bank za bolj tradicionalno zasebno bančništvo so nastale banke za transakcije, to pomeni, da je bil denar, ki so ga večinoma bogati nerezidenti vložili v te banke, več ali manj takoj posredovan v druge države. Estonija ni edina država, ki privablja sumljiv denar ruskih poslovnežev.
Tudi Latvija in Ciper sta veliki bančni posrednici za ruski kapital, ki prihaja v EU. Med letoma 2008 in 2015 sta Latvija in Ciper po podatkih Evropske centralne banke posredovali za 2,8 oziroma 3,4 bilijona evrov. Estonija je do zdaj veljala za zgledno državo, tudi v Sloveniji, zdaj pa je nenadoma dobila sloves velike pralnice denarja. A kot opozarja John Horan, sodelavec družbe Maze iz Belfasta, ki se ukvarja s finančnimi preiskavami, je pranje denarja vseevropska težava in ni omejeno samo na baltske države.
