Uslužbenka bivšemu šefu NKBM Haucu očitala, da je ignoriral preprečenanje pranja denarja

Poslance je v več kot peturni razpravi zanimalo predvsem kdo je bil v državnih bankah odgovoren za pranje denarja, kdo bi ga moral preprečiti in kdo prijaviti.

Poslanec Jernej Vrtovec (NSi) je uvodoma poudaril, da je pomembno, da poslanci odkrito spregovorijo o pranju denarja. Po tem, ko se je v medijih pojavila novica o sumu pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij v Novi KBM v letu 2014 se je Vrtovec vprašal, zakaj so za interne dokumente Banke Slovenije o tem prej izvedeli italijanski mediji kot pa slovenski poslanci. Komisija je sicer na predlog NSi vlado pozvala, naj v okviru svojih pristojnosti okrepi aktivnosti za pregon bančnega kriminala.

Nekdanji predsednik Nove KBM Aleš Hauc je pred komisijo dejal, da nima težav, "če se zadeva preišče in gre pred sodišče, ker ve, kaj je delal". Afera je po njegovem mnenju odjeknila, da se pozornost preusmeri z NLB in sumov pranja iranskega denarja.

"Nedopustno je, da se interni zapisniki, ki so strogo zaupni, objavljajo v medijih," je dodal. Prepričan je sicer, da do takšnih nepravilnosti v bankah ne bi smelo prihajati ter bi jih moral sistem zaznati.

Nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja Vesna Rožanc v Novi KBM pa je dejala, da želi odgovoriti na očitke o pranju denarja v banki, vendar ne na odprtem delu seje. Hauc sicer področju preprečevanja pranja denarja po njenih besedah sicer ni namenjal potrebne pozornosti. To se je kazalo v neodzivnosti, saj naj ne bi odgovarjal na njene pozive.

Hauc ji je odgovoril, da imata glede tega različne poglede. Po njegovih besedah je pooblaščenec odgovoren za vzpostavitev sistema za preprečevanja pranja denarja, in če ugotovi pomanjkljivosti, jih mora prav pooblaščenec odpraviti. "Tega ne more in ne sme delati uprava," je poudaril.

Pravna direktorica Banke Slovenije Jasna Iskra je ob tem zagotovila, da bo Banka Slovenije storila vse, da se ugotovi, kdo ga je italijanskim medijem poslal, dokument, ki je bil znan peščici ljudi.

Podobna praksa, t. i. italijanska tipologija pranja denarja se je sicer po besedah direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Darka Muženiča dogajala tudi v drugih bankah. Na sporne prakse, vendar v NLB, kjer naj bi prali denar za iransko stranko, je spomnil Anže Logar (SDS), ki se je spraševal, kakšna je bila pri tem vloga Banke Slovenije.

Nadzornica NLB Vida Šeme Hočevar je pojasnila, da so posle v banki pregledali. "Zadeve morajo priti do konca, pristojni organi pa morajo opraviti svoje delo," je dodala. Tudi pravosodni minister Goran Klemenčič se je zavzel za to, da se ugotovi, kaj se je dogajalo, in zakaj zadeva nikoli ni bila preiskana.

Darja Šlibar iz specializiranega državnega tožilstva je ob tem pojasnila, da v tej zadevi od poletja poteka predkazenski postopek, ustanovili pa so tudi specializirano preiskovalno komisijo.

Jani Möderndorfer (SMC) je sicer na seji večkrat opozoril, da seja ni bila namenjena zaslišanju gostov, saj ne gre za preiskovalno komisijo DZ, temveč za komisijo za nadzor javnih financ. Andrej Šircelj (SDS), ki vodi komisijo, pa mu je zagotovil, da ne bo dovolil zlorabe komisije. Komisija je na koncu izrazila pričakovanje, da bodo pristojne institucije podrobno preiskale primer Farrokh v NLB.