Ta si je dodala ime Stranka demokratične prenove in se pripravljala na prve svobodne in demokratične volitve. Januarja je zapustila kongres Zveze komunistov Jugoslavije, še prej pa je na njenem čelu Milana Kučana zamenjal Ciril Ribičič.
Podobno se je v stranko preoblikovala tudi krovna komunistična politična organizacija Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), ki se je preimenovala v Socialistično zvezo Slovenije, predsednika Jožeta Smoleta, znanega pod vzdevkom Božiček, pa je zamenjal Viktor Žakelj.
Tako so se v uredništvu Tribune domislili politično potegavščino in ustanovili Komunistično partijo Slovenije, da bi z njo povzročili zmedo na volitvah. Poiskali so človeka, ki bi bil najbolj primeren za njeno vodstvo in tako so našli Jožeta Smoleta, učitelja iz Škofje Loke, soimenjaka prvaka SZDL. Ko so ga poklicali po telefonu, je bil takoj za »štos«. Kot je slišati, so nagovorili tudi Mirana Kučana, a menda ta ni bil za stvar.
Na koncu so študentje ugotovili, da imajo s KPS več težav kot koristi, zato ta sploh ni nastopila na volitvah. Ustanovitelji so jo sklenili prodati na javni dražbi, a edini zainteresirani je bil dr. Marek Lenardič, ki jo je kupil po najnižji možni ceni – za eno pivo, pa še tega ni nikoli plačal.
Toda pravi problemi so šele sledili. V uredništvo Tribune so začeli prihajati stari pravoverni partijci z rdečimi knjižicami, ki so se navdušeno želeli vpisati v pravo partijo, saj naj bi vodstvo ZKS zavilo na napačno, buržoazno pot. Eden od ustanoviteljev, ki je zdaj že pokojni, pa naj bi mimo vednosti uredništva celo vzpostavil stike s srbsko partijo v Beogradu. Tam so bili zelo navdušeni, saj je na Tribuno prispelo pismo srbskega komunista Dušana Čkrebića z željo po sodelovanju.
Na koncu so študentje ugotovili, da imajo s KPS več težav kot koristi, zato ta sploh ni nastopila na volitvah. Ustanovitelji so jo sklenili prodati na javni dražbi, a edini zainteresirani je bil dr. Marek Lenardič, ki jo je kupil po najnižji možni ceni – za eno pivo, pa še tega ni nikoli plačal.
Komunistična partija Slovenije je na parlamentarnih volitvah nastopila dvakrat: leta 1996 je dobila 5.027 glasov oziroma 0,47 odstotka, leta 2000 pa 1945 glasov oziroma 0,18 odstotka. Pozneje je izginila iz volilnih kampanj. Še vedno ima spletno stran z internacionalo ter liki revolucionarjev Marxa, Lenina, Tita in Lenardiča, priložena mobilna številka pa ni več dosegljiva.
Še vedno jo lahko najdemo na spletnem iskalniku registra političnih strank, čeprav v Uradnem listu 12. aprila piše, da se Komunistična partija Slovenije s kratico KPS in sedežem na v Ljubljani, Tržaška cesta 2, izbriše iz registra političnih strank.
A preživela je pravna naslednica prve Komunistične partije Slovenije, ki se je leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Slovenije. Leta 1993 se je Stranka demokratične prenove združila v Združeno listo socialnih demokratov, ki se od leta 2005 imenuje Socialni demokrati.