Griesser Pečarjeva: Spravo ovira tudi odsotnost preloma z avtoritarnim režimom

Predsednik republike Borut Pahor je v uvodnem nagovoru na današnji mednarodni konferenci o izzivih spravnega procesa v Sloveniji pozval k spravi ne le na pravni in politični ravni, ampak tudi na čustveni ravni. Cilj sprave je po njegovih besedah strpno sožitje različnosti za dobro posameznika in skupnosti.

Mednarodno konferenco z naslovom Soočanje s preteklostjo: Izzivi spravnega procesa v Sloveniji sta pripravila nemška fundacija Fridericha Eberta in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Osrednji dogodek je bila okrogla miza, na kateri so zgodovinarji ocenili stanje sprave v Sloveniji. Soglašali so, da na poti do cilja ostaja še veliko dela.

Predsednik republike Pahor, ki je prevzel pokroviteljstvo konference, je v nagovoru spomnil na izkušnjo narodnega razkola v drugi svetovni vojni. Poleg svetle plati narodnoosvobodilnega boja je vojna po njegovih besedah prinesla tudi tragično plat bratomorne vojne.

Dejal je, da je razkol dodatno poglobilo maščevanje zmagovalcev nad poraženci ter vzpostavitev avtoritarnega režima, ki je vrednote partizanstva uzurpiral za legitimacijo oblasti. Druga prelomna izkušnja, ki smo jo Slovenci doživeli v 50-letnem obdobju je po njegovih besedah narodna enotnost v ustanavljanju samostojne države.

Poudaril je, da so bila 90. leta prejšnjega stoletja čas, ko sta tako Demosova oblast kot opozicija osamosvojitveni temi podredili vse druge teme. Slovenci smo se po njegovih besedah zavedli nevarnosti narodnega razkola za samostojnost kot temeljno politično odločitev naroda.

Za veliko srečo je označil Demosovo odločitev, da popravo krivic postavi v kontekst osamosvojitve. Tudi opozicija se je po njegovih besedah zavedla, da ne more zavrniti vsega, kar je Demos predlagal za popravo krivic. Dejal je, da smo bili v času osamosvojite sposobni zelo osebno, čustveno in razumsko sprejeti tragično izkušnjo bratomorne vojne.

Ocenil je, da nam je uspel premik v smeri sprave tako na pravni in politični kot čustveni ravni. Daleč najtežja je po njegovih besedah čustvena sprava. Vendarle smo priča poskusom vživeti se v tragično izkušnjo nasprotne strani, je izpostavil. Dodal je, da zadeve gredo v pravo smer tudi zato, ker se odvijajo manj bučno.

Okrogla miza je sicer postregla z različnimi razlagami stanja spravnega procesa v Sloveniji in pa enotnim stališčem, da ostaja še kar nekaj poti do cilja. Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino je ocenil, da se koncept spravnega procesa v Sloveniji ni izkazal za uspešnega, saj se je razkol prenesel tudi na mlade.

Revizije zgodovine se po njegovih besedah lotevamo na napačen način, saj stare mite nadomeščamo z novimi. K reviziji bi morali pristopiti s tematiziranjem in problematiziranjem zgodovine, je poudaril in opozoril, da so vse dosedanje spravne deklaracije razkol le še poglobile.

Na poti do sprave po mnenju Godeše ostaja še veliko dela in tudi prostora za nadgradnjo. V demokratični družbi cilj spravnega procesa ne more in tudi ne sme biti poenotenje različnih stališč, je izpostavil. Zavzel se je za ustvarjalen dialog kompetentnega dela zgodovinske stroke, ki ne meša jabolk in hrušk.

Tamara Griesser Pečar iz Študijskega centra za narodno spravo je med ovire spravnega procesa uvrstila nedelujočo pravno državo, neuravnoteženost medijskega prostora in odsotnost preloma z avtoritarnim režimom. Opozorila je na neustrezno soočanje Slovencev z lastno zgodovino, tudi v šoli. Izpostavila je potrebo po zamenjavi učnih načrtov.

Gost okrogle mize je bil tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je poudaril, da verjame v dosego sprave, ker verjame v človekovo dobroto in kot teolog tudi v božje delo. Cerkev pri vprašanju sprave po njegovih besedah ne želi biti vezana na nobeno politično opcijo. Dejal je, da sprava ni pogajalski proces, ampak odpuščanje, brez pozabljanja.

V Sloveniji je spravni proces po Jamnikovi oceni napredoval na osebni ravni, kjer so se mnogi osvobodili zamer, zaostaja pa na strukturni ravni. V zvezi s tem je Gorazd Bajc z mariborske filozofske fakultete pozval, naj politika v prihodnje da zgodovinarjem več prostora. Sprava, ki je dirigirana od zgoraj, ni dobra, je še dodal Bajc.