»Zakon je, milo rečeno, neumen in ni primeren za nadaljnjo obravnavo,« je o zakonu o zdravstveni dejavnosti dejala Nada Brinovšek (SDS). Poslanci so namreč pretekli teden o enem najbolj spornih in kontroverznih zakonov Cerarjeve vlade imeli prvo obravnavo, glasovali bodo v torek. Zakonu se kljub kritikam iz vrst koalicijskih partnerjev (SD in Desusa) obeta podpora, a tako javnost kot stroka opozarjata, da bo zakon, če bo tak, kot je, potrjen tudi v nadaljnjih obravnavah, katastrofa za Slovenijo in tudi predmet obravnave pred Sodiščem EU.
Ena najbolj spornih določb je uzakonitev prednostne pravice javnih zavodov za izvajanje zdravstvenih storitev, kar v praksi pomeni, da bo podeljeno vse manj koncesij domačim zasebnih zdravnikom. Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) opozarja, da je ukrep v nasprotju z evropskim konkurenčnim redom, po katerem so zdravstvene storitve tržna dejavnost, javna zdravstvena služba pa storitev splošnega gospodarskega pomena.
S tem EU zagotavlja svobodo opravljanja storitev in ustanavljanja zasebnih ambulant, državi pa je izrecno prepovedano omejevanje konkurence. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, je že zdaj omejevalo delovanje zasebnikov, saj je bilo v času Cerarjeve vlade podeljeno rekordno nizko število koncesij. Posledica tega so najdaljše čakalne dobe v zgodovini, vse večje izgube v bolnišnicah in korupcijske afere.
Izvirni greh je nerazumevanje (socialistične) vlade, da se pod pojmom javno zdravstvo razume javno financiranje zdravstvenih storitev, ki jih za bolnike izvajajo javni ali zasebni zavodi. Pri javnem zdravstvu, kot ga razume razviti svet, je vseeno, ali bolnika zdravi ponudnik storitev v zasebni ali državni lasti.
»Takšne statusne oblike izvajalca, kot je javni zavod, pravzaprav nihče v Evropi ne pozna, saj gre za posebno pravno tvorbo, ki je bila z zakonom začasno ustvarjena v začetku devetdesetih let zaradi prehoda na nov družbeni sitem, kasneje pa naj bi se ustrezno preoblikovala,« pravijo v SZZZZS in dodajajo, da se javni zavodi niso preoblikovali zato, ker so različni lobiji v načinu njihovega poslovanja in upravljanja našli interes po nenadzorovanem odtekanju javnega denarja.
Čeprav je to jasno vsakomur, vlada še naprej trdi, da so taki javni zavodi najustreznejša oblika izvajanja zdravstvenih storitev, čeprav take oblike poznajo samo še v diktatorskih socialističnih državah, kot sta Severna Koreja ali Venezuela. Kako pa tam ljudje živijo, ni treba posebej razlagati. »Zaradi takih neumnosti se nam v tujini upravičeno smejijo,« menijo v SZZZZS.
Predlog zakona sicer sodi v paket zdravstvene reforme, o noveli pa so se v koaliciji dolgo usklajevali. Zakon ureja koncesije, nadzore pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in oglaševanje zdravstvenih storitev (med drugim prepoveduje zavajajoče oglaševanje), opredeljuje tudi konkurenčno prepoved v zdravstvu. Zakon (razumljivo) podpirajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, v zdravniških organizacijah mu nasprotujejo, saj ne prinaša nič novega in boljšega za bolnike.
