Jože Pučnik: ni mu šlo za oblast, ampak za evropeizacijo slovenske družbe

Devetega marca 1932 je s svojim prihodom na svet Slovenijo za vselej zaznamoval človek, o katerem je v drobni knjižici, ki je izšla leta 1990,  novinar Janko Lorenci o dr. JOŽETU PUČNIKU med drugim zapisal naslednje: »Zelo zanimiv in v vsakem pogledu žilav mora biti človek, ki dvajset let živi v zavesti nekega naroda ali vsaj njegovega dela kot legenda, nato pa intelektualno in moralno nedotaknjen spet stopi na javno sceno tega naroda. Kot disident in kasneje kandidat za predsednika slovenske države je eden redkih javnih osebnosti, ki mu spoštovanje izražajo tudi njegovi politični nasprotniki. Zgradil si ga je s svojo oporečniško življenjsko zgodbo, ki v njem prav osupljivo ni pustila nobenih sledov revanšizma. Posredno in neposredno je močno vplival na slovensko politično življenje in v njem bo ostal pomembna osebnost – pa če se bo po volitvah naselil v predsedniške sobane ali ne. Motiv Pučnikove politične ambicioznosti zanesljivo ni oblast zaradi oblasti, gre mu, kot bi rekel Drago Jančar, ZA STVAR, za evropeizacijo slovenske družbe.«

Lepo je brati resnico o dr. Jožetu Pučniku, porojeno v času, ko so Slovenijo pretresale spremembe, ki so sicer napovedovale pomembne premike na političnem področju, a prihodnost je bila še na trhlih nogah, nihče ni mogel vedeti, ali se bo tehtnica pravočasno nagnila v pravo smer. Pa se je, hvala Bogu, v veliki meri po zaslugi »očeta naroda«, kot smo ga radi imenovali. Bilo bi prav, da bi se šolniki lotili Pučnikove vsestranske zapuščine ter jo vključili v učni program, iz katerega bi mladi črpali znanje in vedenje o zgodovini naroda, iz katerega izhajajo. Imeti rad svojo domovino je enako kot ljubiti svoj dom,svojo družino in prijatelje.

Naš pesnik Tone Kuntner je zapisal:

»Družina smo, druži nas ista kri,

družijo iste skrivnostne vezi,

ki jih nihče ne more izničiti,

ne pretrgati, ne zatajiti.«

Vera Ban

Lj., 9. marec 2021