Revija Reporter
Slovenija

Jelinčič trdi, da ni izključen iz Sveta Evrope: TI Slovenia: Jelinčič se sklicuje na napačen dokument

STA

4. jul. 2018 14:23 Osveženo: 16:04 / 04. 7. 2018

Deli na:

Zmago Jelinčič

Bobo

Po prepričanju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča gre pri azerbajdžanski aferi, v kateri mu očitajo vpletenost v korupcijski škandal, za poskus njegove diskreditacije na osnovi lažnivih podatkov. Poudaril je, da glede na dokument Sveta Evrope, ki ga je prejel, ni na noben način izključen niti nima nobene prepovedi vstopa v prostore te organizacije.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Jelinčič, ki je bil junija po sedmih letih zunaj parlamenta znova izvoljen za poslanca, v dokumentu Sveta Evrope, ki ga je prejel sam, njegovega imena ni med tistimi, ki nimajo več pravice vstopa v to organizacijo. "Mene so samo navedli na strani 11, češ da nisem podal pisne obrazložitve, ki naj bi jo oni zahtevali od mene," je dejal in pojasnil, da gre za dokument iz aprila letos.

Junijskega dokumenta Sveta Evrope ni želel komentirati. Svet Evrope je namreč konec junija do konca življenja izključil 14 nekdanjih članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), med njimi tudi Jelinčiča, zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal v korist Azerbajdžana, prepovedali pa so jim tudi pravico do vstopa v Svet Evrope in PS SE.

Kot so med drugim zapisali, je bilo v neodvisni preiskavi ugotovljeno, da je Jelinčič julija 2012 prejel 25.000 evrov od enega od britanskih podjetij, ki so bilo vpleteno v primer "pralnica". S tem je bil vzpostavljen sum, da je deloval v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev. Jelinčiču so očitali, da o zadevi ni podal pisnega odgovora, kot so to od njega zahtevali preiskovalci, niti ni odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal vodja odbora in ni podal nikakršnih komentarjev.

Jelinčič pa je danes poudaril, da sam ni dobil nobene zahteve od te organizacije, da bi podal kakršnokoli pisno pojasnilo, kaj se je dogajalo, in pojasnil, da ga sedem let ni bilo v parlamentu. "Morda je ta organizacija res pošiljala kakšne zahteve, vendar ne meni," je dodal.

Obenem je Jelinčič zanikal trditve, da na vprašanja ni odgovarjal. Pojasnil je, da je dobil dva dopisa, da pa so bila vprašanja v njih smešna in žaljiva, spremljalo pa jih je opozorilo, da če nanje ne bo odgovoril, bodo razumeli, da vse skupaj ignorira. Med drugim so ga spraševali, ali je dobil od azerbajdžanske vlade kakšno navodilo, kako mora govoriti, in ali mu je azerbajdžanska oblast še kaj dodatno plačala. "Odgovoril sem jim, da na tako nesramna in ponižujoča in žaljiva vprašanja ne bom več odgovarjal," je dejal.

Kot je dejal Jelinčič, je ta primer v DZ prišel že pred junijskimi volitvami. Po njegovih besedah je takratni predsednik DZ Milan Brglez o njem 15. maja obvestil vlado, ministrstva za pravosodje, za finance, za notranje zadeve in za javno upravo, urad za preprečevanje pranja denarja, vrhovno državno tožilstvo in komisijo za preprečevanje korupcije, "naj oni povedo, kaj je s tem, in naj sprožijo postopke".

V javnosti pa se je afera po Jelinčičevih besedah pojavila kmalu za tem, ko mu je premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar na sestanku zagrozil "Zmago, pazi, kaj govoriš, da se ne bo kaj zgodilo".

Cerar je sicer že v torek dejal, da je bil po pregledu gradiv obveščen, da tega obvestila neposredno niso prejeli. "Je pa dejstvo, da je poslanec že sankcioniran zaradi tako hudega korupcijskega škandala. Rekel bi, da je to zelo slabo sporočilo za slovensko politiko. Je pa tako, da vsak poslanec v takem primeru mora vedeti, kaj storiti, če se kaj takega zgodi. Jaz bi že vedel, kaj storiti," je ob tem dejal Cerar.

Komisija za preprečevanje korupcije, ki je že pred leti preverjala Jelinčičevo premoženjsko stanje, pa je napovedala, da bodo Jelinčiča pozvali k pojasnilu o 25.000 evrih, ki jih je konec julija 2012 dobil od britanskega podjetja Metasstar Invest. To podjetje pa naj bi bilo po poročanju medijev vpleteno v domnevno pranje denarja, s katerim naj bi azerbajdžanska oblast podkupovala politike v Evropi.

Jelinčič trdi, da je omenjenih 25.000 evrov prejel za prevod neke knjige. Pri tem danes ni želel pojasnjevati, kdo je knjigo prevedel, ali sam ali kdo tretji. Na novinarsko vprašanje, ali se da to knjigo videti, je odgovoril: "Pokličite v Azerbajdžan." Obenem je dejal, da ne ve, kdo je izdajatelj knjige, in da so vse pogodbe pri eni od slovenskih odvetniških družb. O napovedi KPK pa je dejal, da se o isti stvari ne odloča dvakrat, in poudaril svoje stališče, da je zadeva končana.

Predsednik SNS je bil danes tudi kritičen do gradnje hrvaških školjčišč v slovenskem morju, ki da naj bi jih delali z barko nekega Izolana, ki jo je posodil Hrvatom, da se v Sloveniji na to nihče ne bi odzval. Prav tako pa je kritiziral po njegovi oceni počasen odziv slovenskega policijskega čolna.

Jelinčič tudi upa, da Slovenija ne bo vložila tožbe zoper Hrvaško, saj da nam je Evropa že dala dvojko. Prepričan je, da bodo gradnji školjčišča sledile tudi nove zahteve Hrvaške.

KPK in TI Slovenia pozivata k sprejemu poslanskega kodeksa

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in Transparency International (TI) Slovenia so ob izključitvi poslanca Zmaga Jelinčiča iz Sveta Evrope znova izpostavili potrebo po sprejemu poslanskega kodeksa. V KPK imenovanje Jelinčiča za podpredsednika odbora za zunanjo zadeve sicer označujejo kot posmeh članstvu Slovenije v omenjeni organizaciji.

V KPK so v sporočilu za javnost opozorili, da DZ že vrsto let pozivajo k sprejemu kodeksa, ki bi natančneje določal pravila vedenja poslancev ter krepil njihovo integriteto ter s tem integriteto institucije, kljub temu pa so do zdaj od predsednikov DZ vedno prejeli odgovor, "s katerimi prelagajo odgovornost za pripravo kodeksa na naslednjo sestavo DZ".

S kodeksom etike bi po navedbah KPK poslanci "dobili napotke za obnašanje, se bolje zavedali vprašanj integritete, javnosti pa pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete in integritete svojih kolegov". "Napotki bi bili koristni tudi za državljane, ki imajo pravico vedeti, kakšno vedenje lahko pričakujejo od izvoljenih predstavnikov," so zapisali.

Potrebo po sprejemu kodeksa po prepričanju KPK potrjuje tudi zadnji primer poslanca Jelinčiča, ki mu je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope izrekla dosmrtno prepoved članstva, ker naj bi zaradi podkupovanja s strani Azerbajdžana glasoval proti sprejetju poročila, ki je bilo kritično glede ravnanja omenjene države s političnimi zaporniki. Kritični so tudi do tega, da je bil Jelinčič v torek imenovan za podpredsednika odbora DZ za zunanje zadeve. Takšno imenovanje je v posmeh članstvu Slovenije v Svetu Evrope, je v sporočilu KPK zapisal namestnik predsednika KPK Uroš Novak.

K sprejetju poslanskega kodeksa so danes DZ znova pozvali tudi v TI Slovenia. K zavzetju stališča o tem vprašanju so pozvali tudi predsednika DZ Mateja Tonina. "Čeprav smo v času sklepanja koalicij, mora biti boj zoper korupcijo in neetična ravnanja prioriteta. Predvsem to velja za predsednika institucije, ki mora s svojimi dejanji braniti njen upadajoč ugled," besede generalnega sekretarja TI Slovenia Sebastijana Peterke navaja sporočilo za javnost.

V TI Slovenia tudi zanikajo Jelinčičeve današnje navedbe, da iz Sveta Evrope sploh ni bil izključen. "12. člen v dokumentu Sveta Evrope z dne 29. junija 2018 jasno potrjuje njegovo doživljenjsko izključitev iz te organizacije," so zapisali.

Tonin je sicer 28. junija v intervjuju za STA povedal, da kot novi predsednik DZ sprejema etičnega kodeksa ne bo predlagal, saj se mu zdi nesmiseln in nepotreben. "Etiko imaš sam v sebi. Ker če je nimaš, potem ti nobena napisana beseda nič ne pomaga," je dejal.