Mario Pavlović Odkrito.si

»Po 40 letih se počutim kot zmagovalec!«

Lucas Dobson Svet24.si

Lucasa so iskali več dni, družini pa so danes ...

ljubezen 6 romance-1934204_1920 Svet24.si

Stestirajte svojo zvezo

skiro Svet24.si

Če boste s skirojem prehitri, vam lahko izrečejo...

1_Lara_Goršek_Kos Svet24.si

Lara Goršek Kos: "Ko sem ga videla, sem vedela, ...

Miro Tomassini, Vlado Kreslin Njena.si

Umrl dolgoletni sodelavec Vlada Kreslina

filip flisar Njena.si

Tako velika je že hči Filipa Flisarja

Slovenija

Šarec: Če je kaj narobe, se to pove za zaprtimi vrati, ne pa da se tožari v Bruslju

Deli na:
Šarec: Če je kaj narobe, se to pove za zaprtimi vrati, ne pa da se tožari v Bruslju

Foto: Twitter - Marjan Šarec na slovesnosti v počastitev 28. obletnice pekrskih dogodkov.

Nobena osamosvojitev in nobena samostojna država ni plod samo nekaj ljudi, pač pa je plod sodelovanja in odločitve celotnega naroda, je na včerajšnji slovesnosti v počastitev 28. obletnice pekrskih dogodkov pri nekdanjem učnem centru teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru dejal osrednji govornik, predsednik vlade Marjan Šarec.

Kot je dejal, imamo Slovenci burno zgodovino, ki je veličastna, in ni bilo prvič v Pekrah, da je bilo treba braniti svojo domovino. Ob tem je spomnil na generala Rudolfa Maistra, brez katerega ne bi imeli državnosti, kot jo poznamo danes.

Pomemben je bil po njegovem tudi čas druge svetovne vojne, ko je sovražnik razkosal našo domovino in razglasil naš narod za manjvrednega, česar se po njegovih besedah žal niso zavedali vsi, misleč, da bodo s sodelovanjem dosegli nekaj pozitivnega. A pravica in dolžnost naroda je, da se upre in to se je tudi zgodilo.

Ko je poznejša skupna domovina Jugoslavija z leti postala sovražna do nas," je dejal Šarec, smo se Slovenci odločili živeti v svoji državi. "Veliko je bilo torej dogodkov in pogumnih ljudi, a tudi padlih. Vse to je botrovalo temu, da lahko danes nekateri v slovenščini govorijo čez svojo državo," je dejal premier.

Kot je dodal, smo kmalu po osamosvojitvi zelo uspešno začeli vstopati v mednarodne integracije in postajati spoštovani v svetu. Lahko bi bili še bolj spoštovani, je dejal, če ne bi nekateri deli slovenske politike ves čas delovali v nasprotju s tistim, kar naj bi zunanja politika bila - torej enotna in predvsem delujoča v interesu svoje države.


"Ne da se enkrat ozirajo proti zahodnim sosedom, drugič proti vzhodnim, ali pa celo negirajo arbitražno odločitev in slavijo vse druge, samo svoje države ne. Če je kaj narobe, se to pove za zaprtimi vrati, nikakor pa se na zunaj ne kaže neenotnosti ali celo tožari v Bruslju," je dejal in dodal, da se ne smemo delati manjše, kot smo.

Šarec je nagovor sklenil z besedami, da ni nepomembno, da smo evropsko usmerjeni ter da gledamo na to, da bo v Evropi boljše, ne pa da smo spet priča vračanju nekaterih idej, ki imajo celo ozemeljske težnje. "To je treba odločno zavrniti, če ne zaradi drugega, tudi zaradi tistih, ki so padli za to domovino," je še dodal.

Slovesnost pri sedanjem izobraževalnemu centru vsako leto pripravlja Mestna občina Maribor, saj je spomin na 23. maj 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) obkolila učni center teritorialne obrambe, eden od od njenih štirih spominskih dni. Kulturni program so pripravili orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada ter dijaki in dijakinje tretje gimnazije.

Pestro je bilo že dopoldne, ko sta znova potekala dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra in tradicionalni pohod med izobraževalnim centrom v Pekrah in vojašnico na Taboru. V vojašnici je potekal tudi nogometni turnir med ekipama 72. brigade Slovenske vojske, Zveze slovenskih časnikov, ministrstva za obrambo in mariborske občine.

JLA je 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah, kjer so se usposabljali slovenski naborniki. Pripadniki teritorialne obrambe so se uprli, v bran samostojnosti nove države pa so se postavili tudi številni civilisti z mirnimi protesti. Dan pozneje je pod oklepnikom JLA umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, Josef Simčik iz Miklavža pri Mariboru.

Loading...