Jelinčič bi avnojski 29. november izkoristil za nov državni praznik, pa še prostitucijo bi legaliziral

Jelinčič je pobudo za legalizacijo prostitucije naslovil na vlado, na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kot je poudaril, je to področje v Sloveniji neurejeno, saj je po eni strani dekriminalizirana, po drugi strani pa opredeljena v kazenskem zakoniku. Po Jelinčičevem mnenju torej sedanja ureditev dopušča določena dejanja prostitucije, obenem pa zakonsko ne ureja njene organiziranosti na osnovi gospodarsko-zdravstvenih temeljev.

Legalizacija prostitucije bi na področju zdravja po mnenju SNS zagotovila nadzor zdravstvenega stanja oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, "saj bi zakonski akt urejal obvezne preglede, skupaj s tem pa tudi zdravstvenega zavarovanja teh oseb".

Jelinčič je spomnil, da je v delovni zakonodaji že posebna kategorija, ki določa osebe, ki nudijo spolne usluge, nikakor pa po njegovih navedbah ni poskrbljeno zanje tako, kot za vse ostale zaposlene. "Osebe, ki nudijo spolne usluge, bi morale imeti status svobodnih podjetnikov, v kolikor pa bi bilo to delovanje razširjeno na večjo združbo, oz. organizirano v obliki gospodarske združbe, pa bi to prav tako moral regulirati zakon," je pojasnil Jelinčič.

Zakonska ureditev tega področja bi tako po njegovem prepričanju zagotovila vsaj ureditev zdravstvenih pregledov in nadzor zaposlenih, ureditev zdravstvenega zavarovanja in plačevanja v pokojninski sklad, onemogočanje trgovine z ljudmi, izsiljevanja in pritiskov na zaposlene.

Prvak SNS je povedal, da imajo to področje pravno-formalno urejeno Avstrija, Češka, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Slovaška.

Na vlado in na ministrstvo za kulturo pa je Jelinčič naslovil tudi pobudo za nov državni praznik. Kot je pojasnil, pobuda izhaja iz državne subjektivitete slovenskih dežel od 11. stoletja dalje, preko Manifesta cesarja Karla leta 1918 in vse do danes.

Po njegovih navedbah pobuda temelji na dejanskem dogodku, ki je dotlej nepriznano zvezo slovenskih dežel postavil na internacionalno sceno. To je bil trenutek razglasitve združenja, običajno imenovanega "ujedinjenja" 1. decembra 1918. Temelj za pobudo je po Jelinčičevih navedbah tudi dejstvo, da vse dežele oz. države nekdanje K.u.K. (Kaiserliche und Königlice - Cesarsko in kraljevo) letos praznujejo 100. obletnice ustanovitve svojih samostojnih držav, zato je to treba po njegovem mnenju storiti tudi v Sloveniji.