Revija Reporter
Slovenija

Janša za Reuters: Število ministrstev bomo zmanjšali na deset

17. okt. 2011 16:23 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsednik SDS Janez Janša med drugim napoveduje zmanjšanje obdavčitve dela in zmanjšanje števila ministrstev na deset.

Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je današnjem intervjuju za Reuters dejal, da bi morala biti Slovenija v naslednjih dveh letih sposobna - z zmanjšanjem javne porabe in ustvarjanjem novih delovnih mest, ki bi povečala prihodke proračuna - bistveno zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je v letu 2010 narasel na 5,8 % BDP (iz uravnoteženega proračuna v letu 2007). Maastrichtska pogodba, ki določa merila za članice evrskega območja, sicer določa 3 % BDP kot največji dovoljeni primanjkljaj.

SDS bo parlamentu takoj po konstituiranju zato predlagala, naj zamrzne vso proračunsko porabo za leto 2012 že v decembru, da bi v začetku novega leta preprečili redno usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev skladno z inflacijo. Kot je poudaril predsednik SDS, moramo "v naslednjem mandatu na vsakem koraku varčevati vsaj v naslednjem letu in storiti vse za povečanje proračunskih prihodkov ... vendar pa bo trajalo leto in pol do dve leti za zmanjšanje primanjkljaja v skladu z maastrichtskimi kriteriji". Janša je v nadaljevanju še povedal, da namerava zmanjšati število ministrstev na deset od trenutno osemnajstih in tako zmanjšati javno upravo, s čimer bi v štirih letih privarčevali približno 1 milijardo evrov ali približno 2,7 odstotka letnega bruto domačega proizvoda.

Kot je še dejal Janša, namerava SDS zmanjšati obdavčitev dela in davek na dobiček ter ustanoviti t. i. slabo banko, da bi se sprostil kreditni krč ter podjetjem omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest. Kot je še menil predsednik SDS, mora Slovenija pospešiti privatizacijo, da bi povečali proračunske prihodke in zmanjšali vpliv politike na podjetja v državni lasti. "Moramo privatizirati, država lahko obdrži 25 odstotkov in eno delnico v nekaterih podjetjih," je dejal in dodal, da bi to veljalo za največji državni banki NLB in Novo KBM ter za nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije. Povedal je tudi, da z ustanovitvijo t. i. slabe banke, ki bi prevzela slaba posojila državnih bank, NLB ne bi več potrebovala finančnih injekcij v višini 250 in 400 milijonov evrov, ki jih zahtevata Banka Slovenije in Evropski bančni organ (EBA).

Glede pokojninske reforme pa je dejal, da mora biti ta sprejeta v roku dveh let po reformi, ki jo je pripravila odhajajoča levosredinska vlada in je bila v mesecu juniju zavrnjena na referendumu.

Janša je komentiral tudi dogajanje v evroobmočju. Kot je dejal, bi le-to potrebovalo pravila za države, ki kršijo načela za izhod iz EMU, zato da bi rešili širjenje dolžniške krize. Ob tem je dodal, da bi njegova vlada podprla morebitno povečanje sklada mehanizma za stabilnost evra (EFSF), če bi se to izkazalo za potrebno. "Dokler ne bodo našli drugačne rešitve, je to (razširitev sklada EFSF) edini ukrep, in Slovenija bo morala pristopiti, druga možnost - da ne bi naredili nič, je namreč precej slabša," je dejal. Glede Grčije Janša meni, da ne bo zapustila evro območja, dokler so pravila evro območja takšna, kot so danes. "Medtem ko se bodo oblikovala nova pravila, bi se morala Grčija že začeti pobirati, kar bo jasno v naslednjega pol leta … Grčija je imela srečo, da je bila prva," je dejal.

Na vprašanje novinarke glede sojenja v primeru Patria, ki se je pričelo septembra, je Janša dejal, da z omenjenim poslom nima nič in da se je celotni proces začel z namenom, "da nas ovira pri volilni kampanji in pri oblikovanju vlade".

Iz SDS so sporočili, da je v prevodu intervjuja s predsednikom SDS za Reuters žal prišlo do neljube napake. Predsednik Janez Janša namreč ni rekel, da bi na začetku novega leta preprečili redno usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev skladno z inflacijo, temveč sledeče: "Ukrep, ki ga je po moje potrebno sprejeti, pravzaprav v tistih prvih stotih dneh po volitvah in to še prej, preden se bo oblikovala nova vlada, je linearna zamrznitev vseh proračunskih izdatkov za naslednje leto. Vsem parlamentarnim strankam nameravamo predlagati po volitvah, ne glede na to, kakšen bo rezultat, dogovor o tem in tak dogovor nameravamo predlagati tudi sindikatom," je dejal Janša in dodal: "Potem pa bo nova vlada že, ko bo dobila škarje in platno v roke, imela čas, da določene stvari omili, oziroma določene stvari še zaostri. V decembru drugo, kot neka linearna zamrznitev, ne bo možna. Vsaj ta dogovor bo potrebno doseči. Jaz mislim, da bo večina sindikatov dovolj realnih, da bo vzpostavila s tem nek nujen manevrski prostor za pogajanja."