Demokrati in republikanci so januarja preprečili tako imenovani fiskalni prepad s hkratnim iztekom veljave davčnih olajšav iz časov Georgea Busha mlajšega in začetkom avtomatičnih varčevalnih ukrepov. Davke so deloma povišali predvsem za najbogatejše Američane, z iztekom dve leti trajajoče olajšave na plače, pa tudi za vse ostale.

Dogovor je prinesel tudi okoli 24 milijard proračunskih prihrankov za letošnje leto, kar je avtomatične varčevalne ukrepe preložilo do 1. marca. Obama je zato včeraj v Beli hiši pozval kongres naj sprejme omejene varčevale ukrepe, ker avtomatični že spet ogrožajo gospodarstvo. Med drugim bi za sedem odstotkov znižali porabo za obrambo in za pet odstotkov porabo za socialne programe.

Obama ni ponudil številke za omejene varčevalne ukrepe, ampak je odločitev prepustil kongresu. Še vedno je potrebno najti dogovor o dolgoročnem znižanju primanjkljaja. Cilj je znižanje primanjkljaja za 4000 milijard dolarjev v desetih letih, januarski dogovor pa je vreden okoli 2600 milijard. Obama želi primanjkljaj še naprej nižati tudi z dodatnimi prilivi, vendar pa republikanci odločno zavračajo novo višanje davkov.

Obama je dejal, da si ne bodo mogli privarčevati poti v blaginjo, zato je potreben uravnotežen pristop. Republikanci sicer nočejo krčenja porabe za Pentagon, demokrati pa ne za socialne programe. Tako imajo oboji vzpodbudo, da ne pride do avtomatičnih varčevalnih ukrepov, ki bi negativno vplivali na gospodarsko rast.