Danes bomo imeli zelo pomembno srečanje, smo na ključni prelomnici. Soočamo se s tremi glavnimi izzivi: zastalo rastjo, nemirnim trgom obveznic in še vedno ranljivimi bankami," je povedal komisar. Zato je po njegovih besedah ključno, da ministri danes razpravljajo in pripravijo odločitve o celostni strategiji za premagovanje krize.
Evroskupina se sestaja kmalu po tem, ko je Grčija priznala, da kljub ostrim rezom ne bo izpolnila ciljev za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja za letos in naslednje leto.
S tem je usoda naslednjega obroka posojil državi v okviru lani dogovorjene pomoči še bolj negotova. Šesti obrok v vrednosti osem milijard evrov bi moral biti izplačan do sredine oktobra, sicer državi grozi bankrot.
V odzivu na to je Rehn poudaril, da je sedaj ključno oceniti ukrepe in pregledati številke ter nato evroskupini predstaviti celovito poročilo.
Poročilo o izpolnjevanju zavez Grčije v zameno za pomoč pripravlja trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s katero so se grške oblasti dogovorile za program pomoči.
Odločitve o šestem obroku posojila Grčiji v sklopu lani dogovorjene pomoči tako danes ni pričakovati. To je že minuli torek povedal tudi šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki danes ob prihodu ni dajal izjav.
Kot možni datum za sprejetje odločitve o šestem obroku posojil Grčiji se sicer omenja 13. oktober.
Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes zatrdil, da je Grčija sprejela odločitve o vseh potrebnih in težkih ukrepih, da bi izpolnila obveznosti, ki jih ima do mednarodnih partnerjev. Poleg tega je dejal, da je Grčija "država s strukturnimi problemi, ni pa grešni kozel območja evra". "Grčija je ponosna država. Imamo potencial in zmožnost premika naprej kljub globoki kumulativni recesiji v višini 12 odstotkov BDP v zadnjih treh letih," je še povedal.
Evroskupina se bo sicer danes po Rehnovih besedah osredotočila na razpravo o začasnem kriznem mehanizmu, evropskem skladu za finančno stabilnost (EFSF).
"Preučujemo možnosti za bolj optimalno uporabo EFSF, da bi iz njega dobili več in da bi bil kot požarni zid še učinkovitejši," je dejal komisar. To bi lahko po njegovih besedah storili z "leveraging". Ta termin pomeni uporabo raznih finančnih instrumentov ali izposojenega kapitala za povečanje potencialnega prihodka investicije.
Rehn je govoril tudi o možnosti, da bi EFSF dostopal do denarja iz ECB, ki je s ciljem stabilizacije evra že kupila več kot 156 milijard evrov tveganih obveznic držav v območju evra.
ZDA in druga velika gospodarstva so že izrazila zaskrbljenost, da EFSF ni dovolj krepak za pomiritev finančnih trgov, saj v sedanji obliki ne bi mogel pomagati velikim evropskim gospodarstvom, kot sta Italija in Španija.