Janša: Še v tem mandatu do uravnoteženega proračuna

"Vsi predstavniki parlamentarnih strank so danes potrdili zavezo iz prejšnjega dogovora, da so se pripravljeni usklajevati in tudi glasovati za to, da Slovenija zapiše v ustavo uravnotežen proračun, dogovorili pa smo se tudi, da se evropski fiskalni pakt ratificira čim prej v skladu s slovensko proceduro," je povedal Janša, ki je sestanek ocenil kot produktiven.

Novi 148. člen ustave bo po njegovih besedah določal, da so proračuni v Sloveniji uravnoteženi ali v presežku, kar je tudi določilo v petek v Bruslju podpisanega fiskalnega pakta. To pomeni, da zadolževanje ni dovoljeno, je povedal Janša. Izjeme bodo dovoljene le za primere naravnih ali drugih nesreč.

148. člen ustave v obstoječi obliki določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu, je zapisano v ustavi.

Podrobneje bo izvajanje fiskalnega pravila določeno z ustavnim zakonom, ki ga bo DZ prav tako sprejemal z dvotretjinsko večino. Ta bo predvidel tudi sankcije in ukrepe za primere, da bi se vseeno ustvaril primanjkljaj, prav tako tudi terminski načrt za doseganje tega pravila, torej v koliko letih je potrebno to pravilo doseči in proračune izenačiti, je povedal Janša.

"Tukaj želimo posnemati svetel vzor v EU, to je Nemčijo, ki je spravila svoj proračunski primanjkljaj na polovico odstotka BDP v rekordnem času, ob tem da je nemško gospodarstvo v tem času dosegalo zavidljivo rast in da je njihova brezposelnost na rekordno nizki ravni," je povedal Janša.

Kaj to pomeni v letnicah, bo po njegovih besedah pokazala razprava - ne le ob tem predlogu ampak predvsem razprava, ki bo prišla v DZ skupaj z rebalansom proračuna. "Vsekakor bo ta časovna meja še znotraj mandata tega DZ in te vlade," je povedal Janša.

Vlada je v sredo določila delovni osnutek sprememb, predvidoma v četrtek pa bo iz tega delovnega teksta na podlagi današnje razprave in predlogov nastal formalni predlog za ustavno spremembo, je pojasnil premier.

Ob tem je povedal, da teh sprememb v ustavi ne delamo zato, ker bi delali uslugo komu drugemu oz. ker bi nas k temu silila evropska pogodba. "To delamo zaradi nas, evropska pogodba pa je pomoč k temu, da bo to delo smiselno, da ne bomo samo mi tisti, ki bomo disciplinirani in bomo uredili javne finance, ampak da bodo to storili tudi drugi," je povedal.

Janša je spomnil tudi, da je vlada prejšnji teden sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. "Treba bo znižati izdatke, proračunski uporabniki iščejo rezerve," je dejal in poudaril, da je rebalans interventni oz. gasilski ukrep. To ni dolgoročen ukrep in vsake posamezne postavke ne bo mogoče uskladiti, je ob tem poudaril. Bodo pa poskušali tudi te ukrepe kolikor bo mogoče uskladiti s socialnimi partnerji.

Zlato pravilo je temelj pogodbe o fiskalnem paktu, ki so jo v petek v Bruslju podpisali voditelji vseh članic EU z izjemo Češke in Velike Britanije. Pogodba, ki jo morajo v vsaki od podpisnic še ratificirati, naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje.

Pogodbenice bodo morale zlato pravilo v nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra, cilj pa je, da se to zgodi najpozneje 1. januarja 2013.

Da bi v Sloveniji zlato pravilo zapisali v ustavo, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili že v času mandata prejšnje vlade, ki jo je vodil Borut Pahor. Takrat višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, niso določili, kot še dopustno zgornjo mejo pa se je najpogosteje omenjalo 48 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

V Sloveniji je javni dolg v času krize tako kot v večini drugih držav naraščal, a je pod 60 odstotki BDP, ki jo kot zgornjo dopustno mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. V letu 2011 naj bi po napovedih znašal nekaj čez 43 odstotkov BDP.