Janša napoveduje manj denarja za plače v javnem sektorju; brani državni holding

Möderndorfer je v vprašanju, ki ga je Janši zastavil v okviru redne septembrske seje državnega zbora, izpostavil, da se je sedanja koalicija zavezala, da bo kadrovala izključno po sposobnosti in osebnem poštenju. Vendar pa je vlada po njegovih besedah že na prvi seji naredila tri kadrovske spremembe, s katerimi naj bi dala vedeti, kakšno bo njeno delo.

Do danes se je zgodilo približno 200 kadrovskih menjav, o katerih odloča vlada sama, je nadaljeval Möderndorfer. Vprašal se je, ali je pri vseh teh uradnikih šlo za nesposobnost ali nepoštenost ter si tudi sam odgovoril, da "ni bilo ne eno ne drugo, ampak je šlo izključno za kriterij politične primernosti". Nameščanje lojalnih kadrov pa da je postalo "temeljno vodilo delovanja te vlade". Möderndorferja je zato zanimalo, kolikšno je predvideno število javnih uslužbencev, ki naj bi izgubili službo, in kateri bodo kriteriji, po katerih se bo odločalo, kdo ostane in kdo mora oditi.

Janša je Möderndorferju odvrnil, da je Mestna občina Ljubljana "en tak super primer" nepolitičnega in strokovnega kadrovanja in se mu opravičil, ker vlada meni, da na vodilnih mestih v številnih institucijah niso ljudje, ki bi upravičili svojega zaupanja. Če bi ga, Slovenija ne bi bila v takšni situaciji, v kakršni je, je menil predsednik vlade.

Janša se je tukaj navezal na graf, ki prikazuje trend zaposlovanja od začetka gospodarske krize. Na vseh področjih gredo krivulje dol, edina s trendom navzgor pa je po Janševih besedah zaposlovanje v javnem sektorju.

Po Janševih besedah se je v gospodarstvu od začetka krize izgubilo 150.000 delovnih mest, na drugi strani pa imamo znaten odstotek večjega števila zaposlenih v javnem sektorju. Če bi imeli gospodarsko rast, to ne bi bilo nič narobe, v situaciji, v kateri smo, pa je to "kontinuirano vrtanje luknje v slovenske javne finance", zato bo potrebna racionalizacija, je pojasnil Janša.

Janša je izpostavil, da so poleg odpuščanja tudi druge možnosti in rezerve, vendar pa ponekod rezerv ni in bo treba število zaposlenih znižati. Teh ocen pa ne bo naredila vlada, je dejal, temveč konkretne institucije posebej. V tem trenutku sicer po njegovih besedah še lahko govorimo o odstotku, "ki ne predstavlja drastičnega reza", če se pa tega trenda ne ustavi, bo Slovenija prišla v situacijo, v kateri so se že znašle nekatere druge evropske države.

Möderndorfer z odgovorom ni bil zadovoljen, saj da ni dobil pojasnila, kakšna bodo merila za odpuščanje. Zato je predlagal, da državni zbor o tem vprašanju opravi splošno razpravo. Poslanci bodo o razpravi odločali v okviru glasovanj.

Preglednost upravljanja bo z državnim holdingom bistveno večja

Upravljanje z državnim premoženjem bo z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga bistveno bolj pregledno, je v DZ zagotovil premier Janez Janša. Medtem ko je državno premoženje zdaj razdeljeno med več različnih upravljalcev, pa bo po novem združeno v okviru ene institucije. "Zdaj bo en sogovornik in zato bo postopek bolj transparenten."

Danes je upravljanje z državnim premoženjem netransparentno, nejasno in nekredibilno, temu podobni pa so tudi poslovni rezultati družb v državni lasti, je Janša odgovoril na vprašanje Janka Vebra (SD), kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost upravljanja z državnim premoženjem.

Veber je vladi očital, da se zdaj z državnim premoženjem ravna "na pamet". "Občutek imam, da vse skupaj peljete v smer, da se premoženje, ki je še ostalo v Sloveniji, razproda na nepregleden način," je dejal. Holding ne bo imel nobene odgovornosti do DZ ali nadzora s strani računskega sodišča.

Zdaj so iste naložbe razdeljene med več različnih upravljalcev, katerih predstavniki so na skupščinah ravnali različno in lastnikom povzročali škodo, je bil kritičen Janša. Po novem se kaj takšnega ne bo moglo dogajati, ker bo samo en upravljalec in bo glasovanje enotno in kredibilno.

Janša je še zagotovil, da bo DZ v skladu z novim zakonom sprejel smernice upravljanja z naložbami države in bodo tako usmeritve znane vnaprej. Glede nadzora nad upravljalci državnega premoženja pa je dejal, da bo zdaj nadzorni svet heterogen, v njem pa bo imela svojega člana tudi opozicija, medtem ko doslej ni bilo tako. Sicer pa je vlada pri pripravi zakona o holdingu upoštevala vse pripombe opozicije.

"Vse prodaje državnega premoženja v času mojega prejšnjega mandata so bile uspešne. Za deleže, ki smo jih takrat prodali, smo dobili pet- do desetkrat več, kot pa so danes vredni deleži, ki so po treh katastrofalnih letih pod vlado vaše stranke ostali neprodani v teh istih družbah," je Janša še odgovoril Vebru.