Janša prelomil obljubo Izraelcem: Slovenija niti v času njegove vlade ne bo priznala Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela

Verodostojnost držav se meri po njihovih dejanjih, katera imajo prej podlago v izrečenih besedah njihovih najvišjih politikov. Politiki marsikaj izrečejo pri nagovarjanju volivcev, kar praviloma zunaj države ne vzbudi posebnega zanimanja. Drugače pa je, če dajejo izjave v mednarodnem kontekstu, ki jih potem ne izpolnijo.
 
Tak primer je velik intervju sedanjega slovenskega premierja Janeza Janše pred natanko dvema letoma v najbolj branem izraelskem dnevnem časopisu Israel Hayom. Janša je bil tedaj v vlogi opozicijskega poslanca državnega zbora, to je bil čas tik po konstituiranju Šarčeve vlade. V intervjuju je sedanji premier napovedal, da bi njegova desnosredinska vlada priznala Jeruzalem kot glavno mesto Izraela. S tem je sledil svojemu političnemu vzorniku predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je Jeruzalem kot prestolnico Izraela priznal nekaj mesecev prej.

A nekaj so ZDA, drugo pa je Slovenija. Že ob tedanji Janševi izjavi so mnogi povzdignili obrvi, saj bi bilo morebitno slovensko priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta v nasprotju s politiko Evropske unije do izraelsko- palestinskega vprašanja. EU namreč vidi Jeruzalem kot bodočo deljeno prestolnico dveh držav- Izraela in Palestine. Tudi Palestinci namreč terjajo, da bo Jeruzalem prestolnica njihove (bodoče) države.

Izrael je (tudi) vzhodni del Jeruzalema zavzel v vojni z Arabci leta 1967, ga kasneje aneksiral ter razglasil za svojo nedeljivo prestolnico. Zahodni del tega mesta so osvojili že v prvi izraelsko- arabski vojni leta 1948, ko so sosednje arabske države napadle komaj ustanovljeno judovsko državo. V skladu z načrtom Združenih narodov je bil ob ustanovitvi Izraela Jeruzalemu namenjen poseben status- opredeljen je bil kot »mednarodno mesto«. Združeni narodi so priključitev mesta Izraelu že pred desetletji razglasili za kršitev mednarodnega prava.

Vprašanje je torej, zakaj je Janša pred dvema letoma napovedal nekaj, kar je v nasprotju z zunanjo politiko EU, v nasprotju z resolucijo Združenih narodov in česar, konec koncev, od Slovenije nihče niti ne pričakuje. Seveda je bilo poznavalcem že tedaj jasno, da tega niti njegova (morebitna bodoča) vlada ne bo uresničila. Janši je po tem, ko je Šarec januarja letos vrgel puško v koruzo, res uspelo sestaviti desnosredinsko vlado, zato smo ga vprašali, ali bo v skladu z njegovo napovedjo Slovenija res priznala Jeruzalem kot glavno mesto Izraela in kdaj naj bi to storila. Prek svojega kabineta je premier sporočil, da »vprašanj ne komentira«. Seveda ga nismo vprašali za komentar, pač pa, ali bo njegova desnosredinska vlada izvedla tisto, kar je Izraelcem pred dvema letoma v vlogi opozicijskega poslanca (in pretendenta za mesto premierja) obljubil.

Če zaključimo: nihče od Slovenije (niti Izraelci sami ne!) ne pričakuje, da bo unilateralno sprejela takšno odločitev. Poteza bi bila posebej z ozirom na skupno stališče Evropske unije nepremišljena in v EU izrazito negativno sprejeta. Težava je, da tovrstne neresne izjave politika, ki potem res pride na položaj, ko naj bi besede uresničil (pa jih seveda ne more), krnijo kredibilnost naše države v mednarodni skupnosti. To se namreč sliši tudi onkraj Karavank.