Revija Reporter
Slovenija

Janša ob obletnici plebiscita: Slovenija danes ni takšna kot smo si jo želeli

STA

23. dec. 2015 17:40 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsednik SDS Janez Janša je na slovesnosti Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) poudaril, da je po četrt stoletja od osamosvojitve potreben nov korak. "Pred 25 leti smo se osamosvojili, danes je čas, da se osvobodimo," je dejal. Predsednik VSO Aleš Hojs pa je dodal, da imamo danes svojo državo, ker smo bili domoljubi.

Osrednji govornik Janša je na slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti spomnil na plebiscitarno enotnost slovenskega naroda, a opozoril, da je bila slovenska politika razdeljena. Tisti, ki jim osamosvojitev ni bila nikoli "intimna želja", so si tudi prizadevali, da plebiscit ne bi potekal v prazničnem času, je povedal. Po podobni ločnici je slovenska politika po njegovih besedah razdeljena še danes.

Po 25 letih se upravičeno lahko veselimo zgodovinske odločitve slovenskega naroda za lastno državo. Kljub vsemu pa dan samostojnosti in enotnosti praznujemo z grenkobo, je dejal Janša. Sanje, težnje in hotenja, ki so Slovenijo prevevala pred 25 leti, namreč po njegovi oceni niso uresničena.

Med drugim je poudaril, da je v zadnjem času vse večkrat napadena ena od vrednot, ki je bila že pred četrt stoletja v ospredju - slovenska družina. Referendumski izid je ta napad ubranil, vendar pa nič ne kaže, da se ta ne bo ponovil, je pojasnil.

Janša je ob tej priložnosti pohvalil delo združenja VSO in njegovo prizadevanje za ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve. Zavzel se je, da bi združenje ohranilo pravo smer in še naprej branilo vrednostno središče slovenskega naroda.

Predsednik združenja Aleš Hojs je v nagovoru zbranim poudaril, da je domoljubje vrednota, o kateri pišejo pesniki in pisatelji, medtem ko je v javnosti in med državniki mnogokrat zanemarjena. Posebno mesto pa je ta vrednota po njegovih besedah dobila pred 25 leti, saj smo jo uporabili za ključni vzgib nastanka države. "Ker smo bili domoljubi, imamo danes svojo državo," je pojasnil.

Spomnil je tudi na ustanovitev združenja na današnji dan pred petimi leti. Kot je dejal, so se govorniki tedaj strinjali, da je združenje treba ustanoviti z namenom zavarovanja vrednot slovenske osamosvojitve. Po pol desetletja je Hojs z opravljenim delom zadovoljen.

Med drugim je izpostavil, da so dokumentirali obdobje osamosvajanja in objavili resnico o tem, kdo je bil za in kdo proti samostojni državi. Med prihodnjimi nalogami združenja pa je Hojs naštel prispevek k spremembam v učnih programih, k lustraciji v sodstvu in pluralizaciji medijev.

Častni predsednik združenja, ki je bil tudi njegov prvi predsednik, Ivan Oman je spomnil na nekatere prelomne dogodke slovenske zgodovine v prejšnjem stoletju. Spomnil je na znameniti stavek nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, da so danes dovoljene sanje in da je jutri nov dan. Ob tem je izrazil željo, da bi "naše sanje čim prej dosanjali".

Slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti se nadaljujejo v ljubljanski stolnici z mašo za domovino, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Sledila bo slavnostna seja DZ, na večerni osrednji slovesnosti v Cankarjevem domu pa bo zbrane nagovoril predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Objavljamo nagovor Janeza Janše:

Spoštovani!

Pred nami so praznični dnevi, pravzaprav praznični trojček. Ni slučajno, da je koalicija Demos za čas plebiscita - te ključne odločitve, tega ključnega trenutka, ko si je edinokrat v zgodovini slovenski narod dejansko sam pisal sodbo - izbrala praznični čas. Čas novega rojstva, novega leta in odločitve o novi državi. Ni slučajno, da so nekateri tako vztrajno poskušali to odločitev prestaviti v naslednje leto. Ne spomnim se, da bi v zadnjih letih kdorkoli to dejstvo sploh omenil. Demos se ni trdo pogajal samo o tem, da plebiscit bo in kakšna večina naj bi bila potrebna za sprejem te plebiscitne odločitve, kjer je delal kompromise in popuščal, ampak tudi o samem času. Tisti, ki jim osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila kakšna intimna želja, so si na vse načine prizadevali, da to ne bi bilo v prazničnem času. Vemo, zakaj. Ne samo zaradi naših rojakov, ki so se takrat vračali domov in so imeli možnost glasovanja, ampak zato, ker praznični čas, božični čas, adventni čas je čas novega upanja in mogoče si takrat upamo narediti tudi kak korak - v smislu uresničitve naših sanj - dlje, kot pa sicer.

No, ampak to se je zgodilo. Ta odločitev se je zgodila pred natančno 25 leti in slovenski narod je bil takrat enoten. Zaradi tega danes upravičeno praznujemo ne samo praznik slovenske samostojnosti, ampak tudi praznik enotnosti slovenskega naroda. Ta dodatek, ki smo ga pred nekaj leti sprejeli v zakon, ni predlagal slovenski narod, ampak ga je predlagala, paradoksalno stranka, ki je imela največ težav s plebiscitom. Vsak pač poudarja tisto, česar nima. S tem dodatkom se je skušalo enostavno zamegliti dejstvo, da je slovenska politika ob enotnem narodu bila razdeljena. Razdeljena po enaki ločnici, po kateri je razdeljena še danes. Zato se ob dnevu, ko bi morali praznovati dan slovenske samostojnosti in enotnosti, običajno na proslavah, kjer ne zaigrajo himne, ki smo jo zaigrali pred 25 let, ampak samo Kidričevo internacionalno enačico, se pravi eno samo kitico, govorniki več ali manj trudijo, da bi si prihodnji rodovi ta čas zapomnili ne po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar se tisti, ki so bili proti, želijo, da bi se o tem vedelo. Žal je to po 25 letih postalo že malodane mainstream oziroma neko splošno sprejemljivo dejstvo, ker če rečeš nekaj drugega, si že rušilec enotnosti, ali pa nek zdrahar, ki v enotnost vnašaš neke nesprejemljive tone, ki se pač ne spodobijo.

Po 25 letih praznujemo ta praznik z grenkobo. Upravičeno se veselimo te zgodovinske odločitve v zgodovini slovenskega naroda, ko smo Slovenci dobili državo. Na svetu je mnogo večjih narodov od nas, ki nimajo lastne države. Gre za izjemen zgodovinski  dosežek in v vsakem primeru in vedno smo ga lahko veseli in ga lahko praznujemo. Ampak, če se danes po 25 letih vprašamo, ali so tiste sanje, tiste težnje, tista hotenja, ki so takrat, pred 25 leti prevevala Slovenijo, Slovence in Slovenke, ko smo se odpravljali na glasovanje, dejansko uresničena ali ne, pač vsi poznamo odgovor. Slovenija danes ni takšna kot smo si jo želeli. Nni časa, da bi se o tem na veliko pogovarjali.

Danes praznujemo tudi 5. obletnico ustanovite naše organizacije. Hvala bogu moramo reči, da smo jo pred petimi leti ustanovili, sicer pravzaprav ne bi bilo nobenega upanja več. Sedaj je vsaj neka organizacija, ki se bori za zgodovinsko resnico in za to, da te proslave niso zgolj nek ritual, kjer se več ali manj poveličuje tiste, ki so bili proti in delajmo na tem, da se z našo organizacijo ne bo zgodilo podobno kot se je z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ki smo jo tudi ustanavljali z velikim zanosom, zadnja leta pa smo spremljali njenega predsednika, ki je sodeloval na proslavah, kjer so prevladovale zastave, ki smo jih sneli ob slovenski osamosvojitvi, in poveličeval bivšo državo. Ko je nastajala Zveza veteranov vojne za Slovenijo, si nihče ni predstavljal, da se bo to lahko zgodilo, pa vendarle se je zgodilo. Torej, bodimo pozorni na te stvari. Ker gre tukaj za bistvo, gre za vrednostno središče slovenskega naroda, ki se skuša prevzeti in samo z manipulacijo lahko vsakokratna oblast vlada mimo tega vrednostnega središča. In to se nam dogaja.

Rekel sem, da se spominjamo te 25.obletnice zgodovinske odločitve v tem prazničnem trojčku. Zato vam želim vesele in doživete božične praznike, veliko novih sanj ob tem prazniku novega upanja, vse dobro v prihodnjem letu in ponosno praznovanje dneva slovenske samostojnosti in dneva enotnosti slovenskega naroda. Tega veselja in tega zadovoljstva nad tem, da je ravno naši generaciji uspel ta podvig, si nikoli ne smemo pustiti vzeti. Kljub temu je po 25 letih čas, da naredimo še naslednji korak.

Ena od vrednot, ki je bila v ospredju pred 25 leti, ko smo naši domovini skušali zagotoviti tudi državo in pri tem uspeli, se pravi nek varen okvir, zato da smo se lahko normalno razvijali in da smo lahko sami gospodar na svoji zemlji, ena teh vrednot je bila tudi slovenska družina. Spomnite se tistih plakatov za plebiscit: eden ključnih motivov, ki je prevladoval, je bila slovenska družina. No, ravno ta družina je bila v zadnjih letih izjemno napadena, v nedeljo je sicer prepričljiv referendumski rezultat ta poskus zavrnil, ampak glasovali smo že drugič v treh letih. In nič ne kaže, da se ta napad ne bo ponovil, saj rezultat še niti ni bil dobro razglašen in so že grozili z novimi ustavnimi sodniki, ki bodo prihodnji referendum preprečili.

Ko so bili rezultati objavljeni, je vodja koalicije za otroke gre dejal, da  je že malo utrujen, da se je že naveličal vsakih nekaj let organizirati referendum za isto stvar. Če ga malce parafraziram: sam sem se tudi malo naveličal hoditi dopoldne na sodišče, popoldne pa proslavljati državne praznike.  

Težko je namreč nekaj proslavljati, če ni prazničnega vzdušja in če nam pravico in krivico delijo tisti, ki so se pred 25 leti navduševali, kako bo jugoslovanska armada »tepihovala« Slovenijo.

Pred 25 leti smo se osamosvojili, sedaj pa je čas, da se končno tudi osvobodimo.

Svoboda Sloveniji! Svoboda Sloveniji! Svoboda Sloveniji!

Tonski posnetek celotnega nagovora je dosegljiv na TEJ POVEZAVI