S pomočjo Angele Vode (1892 – 1985), ki jo imamo lahko za najbolj slavno slovensko zapornico, se bomo sprehodili skozi dvajseto stoletje, je sporočil David Tasić, predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja.
Puharjeva bo spregovorila o tem, kako se je spreminjal odnos do kaznovanja z zaporom, kakšne poteze so imele različne oblike solidarnosti z zaporniki in kaj se je zgodilo po drugi svetovni vojni, da smo prišli do paradoksalne situacije, ko nikdar poprej ni bilo toliko zaprtih (z izjemo vojnega časa) in se nikdar prej o tem ni tako molčalo? Kdaj in kako se je ta odnos začel spreminjati? In kako to, da se je zanimanje hitro spremenilo v ravnodušnost?
Alenka Puhar je začela raziskovati življenje Angele Vode leta 2000, izdala je njene spomine, (Skriti spomin), in napisala scenarij tako za igrani film, kot za dokumentarec o njej. Vodetova je bila članica KPS od začetka do leta 1940, ko so jo izključili zaradi nasprotovanja nemško-sovjetskemu paktu.
V Nagodetovem procesu je bila leta 1947 kot »špijonka, razredna sovražnica, plačanka inozemstva« obsojena na dolgoletni zaporo, nato pa zaradi bolezni izpuščena leta 1953. Pozabljena in izolirana, spremljala politično dogajanje in kritično presojala ravnanje nekdanjih revolucionarnih tovarišev. V 70. letih se je načrtno lotila pisanja knjige, v kateri je naredila obračun s svojim življenjem, hkrati pa podržala zrcalo družbi.
