Kot je povedala kanclerka, sta s slovenskim kolegom pretežni del današnjih pogovorov namenila situaciji v Evropski uniji in v območju z evrom, pri čemer sta se v prvi vrsti strinjala, da se je treba "držati dogovorjenih programov in pravil, da bo lahko to območje delovalo".
"Brez stabilnosti (javnih financ) ni mogoče načrtovati pozitivne prihodnosti. Zato je za nas dilema ali gospodarska rast ali varčevanje umetna. Treba je spoštovati pravila, treba se je sprijazniti s tem, da lahko porabimo toliko, kot zaslužimo," je glede tega poudaril Janša. Zato je bila Slovenija tudi med prvimi državami, ki je že aprila ratificirala fiskalni pakt.
Voditelja sta govorila tudi o reformnih prizadevanjih v obeh državah, pri čemer je kanclerka izrazila prepričanje, da so protikrizni ukrepi, ki jih Slovenija sedaj sprejema, "pravi in potrebni". Prepričana je, da se slovenska vlada z izzivi pogumno spopada in jih bo premagala.
Janša je med drugim zatrdil, da se vlada trudi izboljšati poslovno okolje v Sloveniji, da bo to bolj privlačno za tuje investicije, in je med drugim že sprejela nekatere korake v tej smeri na področju davčnega sistema.
Obenem slovenski parlament ravno v teh dneh sprejema "verjetno najpomembnejšo odločitev v zadnjih letih", s katero naj bi v relativno kratkem času izravnali oziroma stabilizirali javne finance ter dosegli ponovno gospodarsko rast in zagon.
Poleg tega so bile danes na dnevnem redu tudi možnosti za poglobitev sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo na področju infrastrukture, še posebej železniške.
O tem je sicer Janša že v torek zvečer govoril tudi z vodstvom nemških železnic. Kot je pojasnil, so govorili o ustanovitvi logističnega holdinga med Slovenijo in Deutsche Bahn, o katerem je bilo govora že v času prejšnje Janševe vlade, nato pa so te aktivnosti zaradi menjave oblasti v Sloveniji zastale.
V torek so ugotovili, da "osnovni interes" v tej smeri na obeh straneh še obstaja, v prihodnosti pa bo treba še ugotoviti, ali so se določeni pogoji s tem v zvezi spremenili, in temu primerno prilagoditi ravnanje. O podrobnostih zaenkrat ni želel govoriti, a "testiranje projekta gre naprej".
Po pogovorih z Merklovo je imel Janša na programu uradnega obiska še srečanje s predsednikom nemškega bundestaga Norbertom Lammertom.
OBJAVLJAMO NOVICO S SPLETNE STRANI PREDSEDNIKA VLADE
Predsednik slovenske vlade Janez Janša: Stabilizacija javnih financ in ponovna rast se ne izključujeta
Predsednik slovenske vlade Janez Janša danes nadaljuje z uradnim obiskom v Zvezni Republiki Nemčiji, ki simbolično poteka prav na Dan Evrope in v času, ko Slovenija in Nemčija obeležujeta dvajseto obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Po delovnem srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel, je predsednik vlade Janez Janša na skupni novinarski konferenci izpostavil, da je potrebno za trajnostni razvoj stabilizirati javne finance ter da dileme, ki se izpostavlja v zadnjih dneh - ali gospodarska rast ali stabilizacija javnih financ - pravzaprav ni.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na novinarski konferenci uvodoma čestital nemški kanclerki za velike dosežke nemške vlade v časih ekonomske nestanovitnosti. V nadaljevanju je izpostavil, da Nemčija ni le prijateljska država, temveč tudi najpomembnejša slovenska gospodarska partnerica. »V zadnjem času je blagovna menjava med državama dosegla skoraj 10 milijard evrov in se je povečevala kljub kriznim razmeram, kar je za Slovenijo, ki je bolj prizadeta s krizo kot Nemčija, še posebej pomembno,« je poudaril predsednik vlade in izpostavil, da se Slovenija v tem času trudi za izboljšanje in vzpostavitev poslovnega okolja, ki bo bolj privlačno za tuje investicije. Ob tem je poudaril, da smo nekaj korakov na tej poti že naredili, nekaj pa nas jih še čaka. Ob tem je predsednik vlade Janez Janša izpostavil, da v teh dneh slovenski parlament sprejema verjetno najpomembnejšo odločitev v zadnjih letih, s katero želimo v relativno kratkem času izravnati slovenske javne finance in omogočiti ponovno rast. Po njegovih besedah je gospodarska rast, ki bi temeljila zgolj na povečevanju dolga, neodgovorno ravnanje in pomeni zadolževanje na račun prihodnjih generacij.
V skupni izjavi za medije je še dejal, da imata Nemčija in Slovenija podobna stališča glede ključnih problemov, povezanih s finančno krizo v Evropi. »Stabilizacija javnih financ je predpogoj za normalno poslovanje, gospodarsko rast, načrtovanje, … brez te stabilnosti ni mogoče načrtovati pozitivne prihodnosti.« Hkrati je še poudaril, da se je treba sprijazniti s tem, da lahko porabimo zgolj toliko, kot zaslužimo in da je treba spoštovati dogovore in pravila. »Pravila morajo biti jasna, morajo veljati za vse in vsi jih moramo spoštovati, zato je bila Slovenija med prvimi državami, ki je v parlamentu ratificirala fiskalni pakt, ki predstavlja ukrep ne le za stabilnost evro-območja, ampak je v vsaki državi članici evro-območja potrebna zaščita davkoplačevalcev za to, da ne bi bili prisiljeni plačevati računov, ki jih niso sami ustvarili.« V nadaljevanju je še dejal, da v primeru Slovenije vlada dela vse, da bi ponovno dosegli gospodarsko rast, ki bo omogočila, da bomo razvojno dohitevali povprečje Evropske unije.
»Zavedamo se, da lažje poti iz krize ni, je pa veliko lažnih prerokov in besedam ne mislimo nasedati,« je v izjavi še poudaril slovenski predsednik vlade. Dogovori in pogodbe na ravni EU se morajo spoštovati, dogovore, ki smo jih dosegli po napornih pogajanjih, čim prej ratificiramo in tudi implementiramo. »Slovenija v zadnjih letih pri uravnoteženju javnih financ ni bila najbolj soliden partner, vendar pa danes vlagamo napore, da to popravimo.«
Nenazadnje je predsednik vlade Janez Janša izpostavil tudi izjavo, ki jo je ob Schumannovem dnevu oziroma ob 9. maju objavila Evropska komisija, ki prav tako opozarja, da ni nasprotja med varčevanjem in gospodarsko rastjo. »Vsi vemo, da je izhod iz krize v novih delovnih mestih in da je ustvarjanje novih delovnih mest najboljša socialna politika. Slovenija se zaveda pozitivnosti te dobre prakse in prepričani smo, da bo takšen odmev v prihodnjih letih omogočil, da bo celotna Evropska unija ponovno rasla. Smo optimisti, optimizem pa temelji na dobrih vzorih kot je Nemčija,« je zaključil predsednik vlade Janez Janša.