Rasistično nasilje v Grčiji v porastu, neonacistična Zlata zora se krepi

V okviru mreže za spremljanje rasističnega nasilja, v katerega je poleg UNHCR in komisije za človekove pravice vključenih še 23 nevladnih organizacij, beležijo nasilje z rasističnim in ksenofobnim ozadjem. To je večinoma usmerjeno proti nezakonitim prebežnikom v državi, bodisi ekonomskim migrantom ali beguncem.

Od omenjenih 87 zabeleženih primerov nasilja se jih je kar 83 odvilo na javnih mestih, kot so trgi, ulice ali na vozilih javnega potniškega prometa. Večina teh napadov je imela za posledico hude telesne poškodbe. Takih je bilo kar 50. Prihaja pa tudi že do požigov lokalov in stavb, kjer se zadržujejo ali delajo priseljenci.

Daleč največji del zabeleženih nasilnih napadov v tem letu je odpadel na Atene, kar niti ni presenetljivo, saj v tem velemestu živi dobra polovica od 11 milijonov prebivalcev Grčije. Žrtve so bili skoraj izključno mladi moški, večinoma iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana in Somalije. Tisti, ki so o napadih spregovorili, so zatrdili, da so bili napadeni izključno zaradi svoje drugačnosti.

Večina napadalcev deluje organizirano in v skupinah, gre pa skoraj vedno za zamaskirane in v črno odete nasilneže, ki 'patruljirajo' po mestu na hitrih motorjih in se nato kot kakšna mestna straža s kiji, jeklenimi palicami, verigami, noži in razbitimi steklenicami znašajo nad svojimi žrtvami. Te lahko utrpijo še posebej hude poškodbe, smrtnih primerov pa je za zdaj na srečo malo.

Vseh napadov ni moč povezati z Zlato zoro, a v kar nekaj primerih so žrtve nevladnim organizacijam povedale, da so na oblačilih napadalcev prepoznale našitke s simbolom te neonacistične stranke. Še večja težava je neodzivnost policije, neredko pa so policisti celo storilci.

Žrtve, ki večinoma nimajo urejenega pravnega statusa, si ne upajo prijaviti napadov, saj se policija pogosto sploh ne odziva. Če pa se, pa se običajno osredotoči na status priseljencev in tiste, ki so v državi nezakonito, zapre.

V UNHCR in nevladnih organizacijah zato obžalujejo nesposobnost in nepripravljenost grških oblasti, da se spopadejo z vse bolj razširjenim pojavom rasistično obarvanega nasilja. Prepričani so, da bi moral javni interes preprečevanja teh krutih dejanj nestrpnosti prevladati nad interesom nadzora nad nezakonitimi priseljenci.

Razmah nasilja v državi gre z roko v roki s krepitvijo Zlate zore, ki je po zadnjih anketah z dobrimi 10 odstotki udobno na tretjem mestu po priljubljenosti med strankami. Uradno se vse ostale grške politične stranke ograjujejo od te ksenofobne in neonacistične politične entitete in izražajo zaskrbljenost nad njeno vse večjo močjo, a javna skrivnost v Grčiji je, da se Zlata zora vse bolj uveljavlja v osrednjih organih oblasti, kot sta policija in vojska.

Grški sistem naj ne bi omogočal prepovedi njenega delovanja, precej neizrazite pa so tudi kritike iz vrst EU glede tega fenomena. Zlata zora spretno izrablja posledice petletne globoke gospodarske depresije v državi in padca standarda, zaradi katerih se je med Grki naselil občutek jeze, negotovosti in ogroženosti. Nakopičeno jezo skuša stranka kanalizirati v priseljence, tujce in tudi druge manjšine ali subkulture ter jih prikazati kot glavne krivce za sodobno grško tragedijo.

Humus, na katerem raste vpliv Zlate zore, predstavlja neurejen sistem ravnanja z nezakonitimi prebežniki v državi. Grčija je postala glavna vstopna točka za ekonomske migrante in politične begunce v EU, a država preprosto nima zadostnih orodij in postopkov za upravljanje s to problematiko. Področje je skoraj povsem neurejeno, zato je v državi veliko ljudi z neurejenim statusom, ki so zato še posebej ranljivi. Ker ni natančnih evidenc, ni moč govoriti niti o njihovem natančnem številu. EU sicer Grčiji namenja precejšnje vsote sredstev za azilno politiko in nadzor zunanjih meja, a ta do zdaj niso bila porabljena učinkovito.

Medtem ko se je najmočnejša vladna stranka Nova demokracija v predvolilni kampanji pri nekaterih vprašanjih zaradi dvorjenja volivcem Zlate zore odkrito pomaknila na desno, so bolj ostri na levici. Največja opozicijska stranka Siriza tako opozarja, da gre za zelo nevaren pojav, ki v temeljih maje strukturo grške družbe. Še posebej skrb vzbujajoč se jim zdi v luči sodobne grške zgodovine in trpljenja, ki ga je Grčija utrpela zaradi nacistične Nemčije.

Druga največja vladna stranka Pasok pa poziva k oblikovanju posebne fronte proti Zlati zori, ki bi morala biti tako močna kot osvobodilno gibanje v drugi svetovni vojni. V stranki kot absolutno nujno izpostavljajo, da se omeji nadaljnja penetracija te politične sile v temeljne organe grške države. Poleg tega se zavzemajo za krepitev civilne družbe in nevladnega sektorja, ki bi s svojim delom vzela veter iz jader Zlate zore. Ta namreč ne deluje le z nasiljem, ampak tudi z navzven humanitarno dejavnostjo in skrbjo za 'čiste' Grke.

Prav danes je v Atenah napovedano veliko zborovanje proti Zlati zori.