Janša dvomi v dosego sporazuma o sodelovanju strank, Fajonova poziva k predčasnim volitvam

Janša je današnji pogovor ocenil kot koristen, a težko reče, da je bil tudi uspešen. Obžaluje, da je trajalo tako dolgo, da je prišlo do "vsaj nekoliko okrnjenega" srečanja predsednikov parlamentarnih strank.

Spomnil je, da je za vlado že skoraj leto dni mandata, po njegovih besedah pa se je že od začetka poskušalo "zbrati sile za rušenje vlade". Po neizglasovni konstruktivni nezaupnici pa so nastopili pogoji za dialog, ki je po njegovih besedah izostal v času, ko bi ga najbolj potrebovali.

Tokrat so opoziciji ponudili bolj okrnjen sporazum o sodelovanju kot maja lani, je dejal. Takšen sporazum opozicije ne bi v ničemer zavezoval, bi pa po njegovem mnenju omogočil njihovo sodelovanje pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja. Čeprav, sodeč po odzivih, možnost za organizirano sodelovanje ni bistveno večja kot lani, si Janša vseeno želi, da bi opozicijske stranke še enkrat pretehtale to možnosti. Kot je dodal, bi sporazum vlado zavezal k marsičemu, vladna koalicija pa bi že pri pripravi rešitev na podlagi sporazuma pridobila večjo širino pogledov.

So pa danes dosegli dogovor, da v bližnji prihodnosti organizirajo sestanek, na katerega bodo povabili tudi tiste, ki so danes manjkali, poleg njih pa še vse vodje poslanskih skupin ter poslanca narodnih skupnosti, je še povedal Janša. Vlada jim bo predstavila načrt izhodne strategije, pri tem pa premier upa na večjo stopnjo soglasja, kot v najhujših časih epidemije, "ko je del radikalne opozicije nasprotoval vsem ukrepom".

V SMC podpirajo dialog in sodelovanje, zato pozdravljajo pozitivne pobude za izmenjavo stališč, je dejal predsednik SMC Zdravko Počivalšek. "Menimo, da je največji problem slovenskega političnega prostora radikalni razkol in celo sovraštvo med posameznimi politični strankami," je dejal. Po njegovem mnenju korak naprej ne bo mogoč, če bodo iskali napake v preteklosti.

Ob tem pa, kot je dejal po srečanju, nujno potrebujejo dogovor za skupne aktivnosti, da v sklepni fazi premagajo težko zdravstveno krizo in da sodelovanje nadgradijo pri obnovi gospodarstva. "Če bomo tu in tam stopili korak nazaj, da bi našli konsenz, se lahko nadejamo bolj uspešnega zdravstvenega in gospodarskega obvladovanja krize," je prepričan.

Tudi prvak NSi Matej Tonin je sestanek ocenil kot koristen, saj da "lahko pomembno prispeva k umirjanju strasti". Po njegovih besedah je sestanek dokazal, da so kljub številnim težkim besedam sposobni sedeti za skupno mizo in se pogovarjati o ključnih dilemah. "Naše razlike so velike, živimo pa v isti državi in imamo vsak svojo odgovornost, da prispevamo k temu, da naša domovina napreduje. Le če sedimo za skupno mizo, se lahko razumemo. Če se razumemo, bodo konflikti manjši, rezultati pa večji," je dejal Tonin.

Od predsednikov opozicijskih strank so se srečanja pri Pahorju udeležili tudi prvaki SD, SAB in SNS, v LMŠ in Levici pa so sodelovanje odklonili.

Kot je dejala predsednica SD Tanja Fajon, je danes izkoristila priložnost, da opozori na napake vlade. Po njenih besedah "smo v zdravstveni krizi, imamo krizo nezaupanja in psihološko krizo". Ostro je obsodila "sovražni govor, nestrpnost, diskreditacijo političnih tekmecev in laži", ki jih širi tudi vladajoča stranka. "Zato sem vse sodelujoče pozvala, da bi bila najboljša pot iz tega predčasne volitve. Naklonjenosti predlogu ni, bi bil pa to izhod za nek 'reset' v državi, za neko novo vzpostavitev zaupanja, tudi ljudi v obvladovanje epidemije, v neko razvojno prihodnost Slovenije, neko normalnost," je navedla.

Glede predloga za partnersko sodelovanju pa je dejala, da ne namerava ničesar podpisovati, nasprotno pa pričakuje nekatere korake z vladne strani, med drugim zagotovila, da pri obvladovanju epidemije sodeluje stroka, ter umik oznake interno s predloga načrta za odpornost. Zaupanje med strankami ocenjuje za ničelno.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa se je srečanja, kot je dejala, udeležila, ker je Slovenija v krizi. Kljub temu pa v "iskrenost ponujene roke" predsednika vlade v SAB ne verjamejo. Spomnila je, da so lani neuspešno predlagali ustanovitev protikriznega partnerstva, prav tako so predlagali številne vsebinske dopolnitve k protikoronskim paketom, a niso bili sprejeti.

"To je roka s figo v žepu," je bila kritična Bratuškova in dodala, da jim nihče ne more očitati, da niso bili "maksimalno konstruktivni" v obeh fazah epidemije. Vlada pa je medtem v drugem valu epidemije "popolnoma zavozila", pri čemer je med drugim omenila stihijsko spreminjane ukrepov, "ki se jih celo sami niso držali". Bratuškova je danes Janšo in koalicijo pozvala, da stopi pred ljudi in se jim opraviči za napake.

Do preostalih opozicijskih strank pa je bil kritičen predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ker se ne želijo pridružiti sporazumu, se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali "rušijo to državo, njeno integriteto in njeno prihodnost". Tako od preostalih opozicijskih strank po njegovih besedah ne morejo pričakovati pomoči, od nekaterih pa celo "razbijanje in uničevanje države zaradi silne bolečine, da je na oblasti Janez Janša, in ne kdo drug", je bil oster Jelinčič.

Še vedno pa ostaja nejasen status DeSUS. Predsednik stranke Karl Erjavec, ki ni dajal izjav po srečanju, je bil po Janševih besedah relativno nejasen, saj je povedal, da DeSUS ni niti del vlade koalicije niti koalicije KUL. "Kaj bi to v praksi pomenilo, bomo poskušali razjasniti," je dodal premier. Tako je nejasno tudi, ali bo kmetijski minister Jože Podgoršek ostal na položaju. Počivalšek sicer Podgorškovo delo ocenjuje kot zelo dobro, zaradi kontinuitete pa bi si tudi želel, da bi delo nadaljevali v enaki sestavi. Tonin pa je glede morebitne rekonstrukcije vlade dejal, da bo treba ekipo optimizirati in delovati usklajeno. "Če nismo usklajeni, nimamo večine v parlamentu," je dodal.