Janša: Državnih pomoči bo bistveno manj, treba se bo postaviti na lastne noge

"Kljub temu da je zasavska regija od leta 2008 dobila skoraj 80 milijonov evrov državnih pomoči, posavska pa le 30 milijonov evrov, lahko vidimo pri rezultatih gospodarskih družb bistveno razliko. Medtem ko je gospodarstvo v Posavju v zadnjih letih beležilo prihodke, ki so nad predkriznimi časi, samo lani 30 odstotkov nad letom 2008, pa so ti prihodki v Zasavju padli za več kot deset odstotkov," je na novinarski konferenci v Trbovljah dejal Janša.

Sicer pa imata obe regiji skupno razvojno točko v energetiki. Še posebej za Zasavje računajo na to, da bodo odpravili ovire, ki se postavljajo pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi in da bodo ti stekli, saj gre za obnovljive vire energije, ki imajo absolutno prednost v slovenski in evropski energetski bilanci.

Sporočilo tokratnega obiska predvsem Zasavju je po njegovih besedah, da bo državnih pomoči v prihodnje bistveno manj, kot jih je bilo v preteklosti, ter da se je potrebno postaviti na lastne noge. Kolikor še bo teh pomoči, pa jih je potrebno pametno investirati, tako da bodo dale rezultate, predvsem nova delovna mesta, je dejal premier.

Nekaj podjetij v regiji se je po njegovem vendarle prilagodilo krizi in danes izvažajo, ustvarjajo visoko dodano vrednost in zaposlujejo. Ta po njegovem od vlade ne pričakujejo pomoči, pač pa predvsem odpravo birokratskih ovir, ki danes onemogočajo njihovo širitev in razvoj. Od vlade pričakujejo tudi vlaganje v infrastrukturo, tako da bodo tudi prometnice služile hitrejšim ekonomskim povezavam.

Ob tem je Janša še spomnil, da je vlada v predlog proračuna za naslednji dve leti kljub krizi vključila znaten obseg investicij. Gre predvsem za izkoriščanje še neuporabljenih evropskih sredstev, evropski denar pa bo na voljo tudi v prihodnji finančni perspektivi, zato je že zdaj potrebno dobro in pravočasno pripraviti projekte, je še dejal.

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač se je bolj konkretno dotaknil glavnih investicij v regijah in ugotovil, da po njegovem marčnem obisku dogovorjene zadeve v zvezi s hidroelektrarnama veljajo. Gradnja HE Brežice naj bi se spomladi vendarle začela, zaključuje pa se tudi umeščanje HE Mokrice, tako da bi tudi z gradnjo zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi lahko začeli z malo več kot polletno zamudo.

"Te investicije so pomembne tudi z vidika poplavne varnosti in razvoja prometne infrastrukture. Na tem območju je bilo kar nekaj že narejenega na tem področju," je dejal Černač, ki si je včeraj ogledal tudi odsek obvoznice v Krškem, katerega gradnja se pospešeno izvaja in naj bi bil decembra že odprt za promet.

V Zasavju se je srečal s predstavniki Termoelektrarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje Hrastnik in potrdil, da bo zaradi vladnega varčevanja za sanacijo slednjega namenjenega manj denarja od sprva predvidenega. Sanacija poteka že od leta 2000, za njo pa je bilo v tem času namenjenih skoraj 200 milijonov državnih sredstev. Dokončno naj bi se ne glede na manjši obseg sredstev zaključila do leta 2015.

V zvezi s tretjo razvojno osjo je Černač povedal, da se počasi zaključuje umeščanje v prostor, vzporedno s potrditvijo izbrane variante pa bodo pospešili aktivnosti za pripravo projekta. Med tremi možnimi je bila kot najustreznejša izbrana sredinska varianta, postopek pa naj bi bil zaključen naslednje leto.

Da je gradnja hidroelektrarn na Savi strateškega pomena za regijo, je omenil tudi minister za kmetijstvo in prostor Franc Bogovič, ki je omenil tudi nujno zadostitev naravovarstvenim zahtevam pri projektu. Sicer pa gre po njegovem za pomemben projekt, predvsem z vidika obnovljivih virov energije. Ker gre ob tem tudi za ekonomsko privlačno proizvodnjo energije, je to po njegovem še toliko bolj dobrodošlo.