»Nastal je velik vik in krik leve politične scene, da nobena od levo-liberalnih strank ne bi šla v koalicijo z SDS. Mediji so vršili ogromen pritisk v tej smeri. Toda predstavniki nekaterih političnih strank, s katerimi smo se pogovarjali, so postavljali tako visoko ceno vstopa v koalicijo, da smo sklenili, da se ne izplača graditi koalicije za vsako ceno. Nekatere manjše stranke so zahtevale skoraj enako število mest v vladi, kolikor jih imajo v parlamentu. Takšna koalicija ne bi dolgo preživela. Zato smo šli v opozicijo vedoč da bo šla Slovenija spet na predčasne volitve.«
Janša ni razkril, s katerimi strankami se je pogovarjal. Kot je znano, so ga bili za mandatarja pripravljeni podpreti v NSI in SNS, pri čemer mu je odtegnila podporo Ljudmila Novak. Poleg tega naj bi zanimanje za vstop v koalicijo z SDS kazali tudi v SMC in SAB, zlasti minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek si je želel »močno, razvojno in stabilno vlado«. Pogajanja naj bi potekala preko prvaka NSI Mateja Tonina, ki je bil takrat predsednik državnega zbora.
Janša ni razkril, s katerimi strankami se je pogovarjal. Kot je znano, so ga bili za mandatarja pripravljeni podpreti v NSI in SNS, pri čemer mu je odtegnila podporo Ljudmila Novak.
Miro Cerar in Alenka Bratušek naj bi Toninu predlagala, naj Janšo vpraša, ali se je v primeru skupne vlade pripravljen odpovedati premierskem položaju, toda Janša naj bi Toninovo vprašanje preslišal in zamenjal temo pogovora. Tonin je pozneje v intervjuju za Dnevnikov Objektiv potrdil, da je prvaka SDS res vprašal, če je pripravljen mandatarstvo ponuditi komu drugemu, a Janševega odgovora ni razkril: »To naj vam pove sam.«
Znano je tudi, da je Bratuškova postavljala zelo visoke zahteve, saj je v vladi Marjana Šarca želela biti podpredsednica vlade, zadolžena za ministrstva za finance, delo in zdravje, pozneje pa je zase iztržila resor za infrastrukturo in še dve ministrstvi, čeprav ima komaj pet poslancev. Toda za neuspeh pogajanj je bilo ključno, da Janša za mandatarja ni bil pripravljen predlagati koga drugega, denimo Romano Tomc, zato ni več mogel računati niti na SMC.
