"Odločitev o vložitvi zahtev za referendum o zakonih o holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bila najtežja odločitev v tem letu, odkar se ukvarjam z visoko državno politiko," je dejal Janković. Največja dilema je bila po njegovih besedah odločiti se, ali pustiti oba zakona, da se uveljavita, ali pa priznati, da je s to odločitvijo spremenil zavezo, da ne bo zahteval referendumov.
Zakona, ki bosta državo stala 13 milijard evrov, sta slaba, zato željo v PS državljanom dati možnost, da na referendumu sami odločajo o njih. "Imamo kar 13 milijard razlogov za zahtevo za razpis referendumov," je poudaril predsednik največje opozicijske stranke. Izpostavil je, da se z zakonom na Slovenski državni holding prenaša za devet milijard evrov premoženja, čeprav je zakon neustaven. "Gre za zadnji krog privatizacije, ki je lahko tudi upravičen in neproblematičen, če je javen in transparenten," je poudaril.
Zakon o slabi banki, s katerim bomo približno štiri milijarde evrov namenili za sanacijo bank, pa je slabo pripravljen, je dejal. Opozoril je tudi, da je bil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v torek zelo pozno obveščen o neveljavnosti nekaterih podpisov za referendumsko zahtevo, zaradi česar je bila njihova možnost zbiranja dodatnih podpisov pravzaprav onemogočena.
"Predsednik DZ Gregor Virant pa ob tem naredi še eno prevaro, ko sindikat obvesti, da nima dovolj podpisov, v torek ob 15.45 uri, podpisi pa se lahko vložijo samo do 16. ure," je dejal Janković. Pojasnil je, da je bil tudi to eden od razlogov, da so se v PS odločili za referendumsko zahtevo.
"V Sloveniji smo imeli 20 referendumov, pri 14 je aktivno sodelovala tudi SDS, sedaj pa kar naenkrat volja državljanov ni več prava," je dejal. Po njegovem mnenju je sedanja vlada nelegitimna in se boji volje državljanov. Dodal je, da po njegovem mnenju ne bi smela biti težava, da so bili zahtevi za referendum o slabi banki priložene kopije podpisov, saj so vsi poslanci v sredo predsedniku DZ Gregorju Virantu poslali dopise, da stojijo za svojimi podpisi. Janković je zato poudaril, da bo predsednik DZ dovolil referenduma, če "kaj da na demokratično odločanje v državi".
V stranki sicer v torek zvečer niso imeli na zalogi vseh podpisov, zato so zahtevi priložili kopije podpisov. Janković se je ob tem zahvalil tudi preostalim trem poslancem, ki niso iz PS - Srečku Mehu, Ivanu Vogrinu in Borutu Ambrožiču -, ki so po njegovih besedah s podpisom pod referendumsko zahtevo pokazali velik pogum. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer pa je dejal, da se je moral Virant danes odločiti "ali demokracija sploh še kaj velja". Po njegovem mnenju bi Virant z zavrnitvijo zahteve kršil ustavo in zakon, ki sta nad poslovnikom DZ.
Predsednik republike Danilo Türk je sicer predlagal, da DZ na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se zakona o holdingu in za krepitev stabilnosti bank prestavila ali zadržala, opozicija pa naj ob tem umakne zahtevo za referendum. Janković je dejal, da v PS spoštujejo mnenje predsednika in vlado zato pozivajo, da še enkrat premisli o obeh zakonih. Na očitke, da z referendumi pada konkurenčnost Slovenije, pa se je Janković ponovno vprašal, kaj je vlada sploh storila za povečanje konkurenčnosti v zadnjih devetih mesecih.
Skupina 30 poslancev, večinoma iz stranke PS, je namreč v torek ponoči tik pred iztekom roka vložila zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Vendar pa je bila zahtevi za referendum o krepitvi stabilnosti bank priložena kopija podpisov, zato je Virant odločil, da je zahteva o referendumu o zakonu o krepitvi stabilnosti bank neveljavna, zato ta referendum ne bo sklican.