Revija Reporter
Slovenija

Janković je kandidat podaljšane preteklosti po imenu Kučan

Vinko Vasle

2. dec. 2011 6:27 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Kučan bi s svojo ideološko mašinerijo za državljane in državljanke Slovenije naredil največ, če bi se zaprl v kakšen samostan, kjer sta prepovedana govorjenje in stik z zunanjim svetom. Dobro, to lahko počenja tudi v svoji hišici v Murgljah. Bil bi že skrajni čas.

V državi Sloveniji mora biti pa res hudo! Milan Kučan, upokojeni predsednik države in zamrznjeni komunist, je skupaj s svojim klanom, delom Foruma 21 in ob zlorabi borčevske organizacije v čas pred volitvami vnesel nemir med ljudi – nekakšen histerični strah pred tako imenovanimi strankami desnice. Po njegovem pojmovanju je namreč desno nazadnjaško, nevarno, mračnjaško, nedemokratično, za njegovo kvazi levico celo fašistoidno.

To podobo strank slovenske pomladi, med katerimi naj bi bila najbolj nevarna in nedemokratična SDS z Janezom Janšo na čelu, danes v javni prostor ne razširjajo samo  Kučanovi verniki, ampak tudi aktivirane in delegirane para udbovske službe, ki jih predstavljajo posamezniki iz bivše službe državne varnosti (SDV), ki so se ”izkazali” s tem, da so slovenske fante (afera JBTZ) v imenu slovenske države in Milana Kučana predali srbski kontraobveščevalni službi takratne jugoslovanske armade. V duhu sprave po letu 1991 vseh teh nihče ni procesiral, ali preganjal, kar se danes kaže kot velikanska napaka! Vsi ti so ponovno vključeni v kriminalizacijo Janeza Janše od podtikanj o orožarski trgovini, pa preko velikega poka oziroma afere patria jeseni leta 2008, do sedanjih laži o tem, da naj bi bil Janša vsaj v ozadju prisluškovalnih afer, njegovi mladci pa naj bi bili povezani s skrajnimi desničarskimi skupinami.

Pri tem seveda tem para-udbovskim strukturam strežejo posamezni mediji in novinarji, ki so zadnje dni predvolilne kampanje objavljali takšne nebuloze, izmišljotine in laži, da jih niti njihovo častno razsodišče ne bi smelo spregledati. Ampak, kadija toži, kadija sodi. Če kdo ne verjame tem ostrim trditvam, naj si prebere dva ”novinarska” teksta: enega, o katerem sem že pisal, je obelodanil Dejan Karba, drugega o tem, kako je med člani podmladka SDS iskala skrajne desničarje, potem jih pa nikakor ni mogla najti, pa pomožna grobarka tednika Mag Anuška Delić.

Del nekakšne politične moči, ki jo uporablja in zlorablja Milan Kučan, torej tiči v medijih – javnih in v dnevnih časopisih kot so Delo, Dnevnik in Večer. Del moči Kučan seveda črpa tudi iz omrežji starih struktur, ki jim je bil ali partijski šef, ali pa je bil po položaju šef tajnim agentom. Tako nam Kučan skupaj z Janezom Stanovnikom, s tistimi, ki so se šli klanjat svojemu novemu voždu Zoranu Jankoviću, številnimi aktivnimi sodelavci nekdanje udbe, ki so v teh dneh zelo živahni v 21. stoletje prinaša podaljšano preteklost! Čas, ki naj bi ga na smetišču zgodovine pustili tam okrog leta 1990 in ki so ga nove demokratične sile – vsaj tako so mislile – na miren način, brez revolucije pustile pri miru.

Tu ne gre za nič drugega kot za ideološko in politično zlobo,  ki je v nekih drugih časih z anatemami tipa ”nedemokratično”, ”kulaško”, ”meščansko” in podobno krvavo obračunavala z drugače mislečimi. Janez Janša kot prvi mož SDS je Kučanova slaba vest: najprej ga je predal jastrebom jugo armade konec osemdesetih let. Ko je bil Janša obrambni minister, je Kučan razoroževal teritorialno obrambo v najbolj usodnih dneh Slovenk in Slovencev, da bi ga potem obtoževal o trgovini z orožjem, del katere je bil pač sam. Septembra 2008 je bil deležnik tako imenovanega velikega poka, ki je Janšo kriminaliziral in preko družinskih udbovskih vezi napisal obtožnico, ki je v posmeh pravni državi.

Danes Kučanova podaljšana preteklost – kar je popolni anahronizem – ne diskvalificira posameznih političnih strank, ampak jih z boljševiškim etiketiranjem ”nedemokratično” skuša likvidirati iz slovenskega prostora. Kučan torej potrjuje avtorstvo tistega, česar se že dolgo skuša znebiti: da je najprej diskreditacija, potem pa likvidacija.

Ko se bomo v nedeljo odpravljali na volišča, v resnici ne bomo glasovali o tem, kateri od kandidatov, ali pa političnih strank nam je bolj všeč. V resnici bo to referendum o tem, ali smo Slovenci in Slovenke ter drugi državljali še pripravljeni živeti v preteklosti z ljudmi in strukturami, ki nas uporabljajo in zlorabljajo vrednostno, pa tudi socialno za svoja ideološka in zlasti materialna udobja.

Zoran Janković je del te preteklosti, ki nam jo vsiljuje klan Milana Kučana! Trgovec, ki nam pripoveduje, da bo država pod njegovim vodstvom en velik bleščeč nakupovalni center v katerem bo vsega dovolj. A praksa kaže, da v tipu pokvečenega neoliberalizma eni imajo vse, drugi pa nič. In v razpravah o tem, ali imamo pravno državo, ali dve ali tri, se skriva resnica, da nimamo pravne države, ampak sistemsko kriminalno! Država, v kateri delodajalci nekaznovano ne plačujejo prispevkov in davkov, država, v kateri se uničuje srednji sloj skupaj s srednjimi in majhnimi podjetniki, država, v kateri dobivajo vrhunske managerske nagrade  lopovski tajkuni, člani Foruma 21 itn. – takšna država je na pol mafijska.

Del takšne in tudi nepozabne v zadnja tri leta segajoče preteklosti je tudi Borut Pahor s svojo socialno demokracijo. Zaradi stisk razbite levice naj bi zdaj spet pod vodstvom znanega botra Kučana pozabili, kaj so nam v treh letih storili in jih spet volili. Najprej nam uničijo državo, potem jih naženemo z oblasti, zdaj pa nam jih Kučan znova vsiljuje! Tako je znova dokazal, da je popolnoma nenačelen, kar seveda ni nič novega; novo je le to, da je zaradi strahu, ki ga je z metodami specialne vojne in hlapčevskimi mediji širil med ljudmi, pripravljen na oblast pripeljati neko novo obliko KGB-jevske koalicije, kjer bi črko G zamenjala tokrat prava črka J. Janković je torej past te kučanovske preteklosti.

Kučan bi s svojo ideološko mašinerijo za državljane in državljanke Slovenije naredil največ, če bi se zaprl v kakšen samostan, kjer sta prepovedana govorjenje in stik z zunanjim svetom. Dobro, to lahko počenja tudi v svoji hišici v Murgljah. Bil bi že skrajni čas.