Akademik dr. Horvat: Poročilo KPK bi padlo na vsaki resni recenziji

Objavljamo mnenje dr. Horvata:

Zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (št. 06259 – 1/2013/1) o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank Karla Viktorja Erjavca (Desus), Zorana Jankovića (PS), Ivana Janeza Janše (SDS), Ljudmile Novak (Nsi), Boruta Pahorja (SD), Gregorja Viranta (DL) in Radovana Žerjava (SLS) bo bistveno vplivalo na politični položaj v naši državi in seveda tudi na naše življenje. Zaradi tega bi pričakoval, da bi bilo napisano strogo objektivno, natančno in pregledno.

Skratka, moralo bi biti enakovredno znanstvenemu članku, ki bi recenziran izšel v znanstveni reviji najvišje kakovosti. Po pregledu poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imam številne pripombe, ki so predvsem metodološke narave.

V uvodu KPK opisuje pomen dolžnosti prijave premoženjskega stanja neodvisni nadzorni instituciji s pristojnostmi nadzora nad premoženjem funkcionarjev in določenih drugih kategorij zavezancev ... "V različnih oblikah in obsegu tako ta institut poznajo in ga uporabljajo v večini evropskih in drugih demokratičnih držav."

KPK bi morala citirati različne oblike, pristojnosti in obseg tega nadzora v drugih državah EU ter njihove izkušnje. Poročilo bi vsekakor moralo vsebovati ustrezno literaturo, iz katere bi bilo razvidno, kakšne in katere tuje izkušnje je komisija uporabljala pri svojem delu. Citirati bi morala dosedanje lastne študije, ki opisujejo izkušnje, uspehe in pomanjkljivosti pri svojem delu. Brez takih podatkov je nemogoče ocenjevati mednarodno primerljivost dela slovenske KPK.

Pomanjkljiva tehnologija

Pomanjkljiva tehnologija ugotavljanja povečanja premoženja:

Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev KPK spremlja po pregledu obveznih prijav "in s tem tudi z ugotavljanjem morebiti nesorazmernega ali nepojasnjenega povečanja premoženja oziroma morebitne razlike med dejanskim ter prijavljenim premoženjem".

Treba bi bilo natančno opisati tehnologijo ugotavljanja sorazmernosti ali nesorazmernosti povečanja premoženja. V posameznih delih poročila se sicer lahko zazna tehnologija, vendar bi morala biti opisana natančno na enem mestu. Ali se nesorazmernost ugotavlja samo iz dokumentov, na terenu, s pomočjo ekspertov različnih strok? Pomanjkljivost opisa tehnologije je zelo pomembna slabost poročila.

Razvrščanje zavezancev

(Stran 4 poročila, 9. odstavek citiram v celoti "Komisija je tekom predmetnega nadzora najprej pridobila podatke o premoženju zavezancev iz uradnih evidenc (nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji, dohodninske odločbe ipd.) in jih primerjala s podatki, ki jih je navedel posamezen zavezanec v svoji prijavi oziroma prijavah premoženjskega stanja. Pri zavezancih, pri katerih je ta primerjava pokazala večja odstopanja ali pa so nerešena vprašanja o premoženjskem stanju izhajala iz drugih komisiji znanih okoliščin ali postopkov v zvezi s prijavami korupcije ali nasprotja interesov, se je nadzor nadaljeval z osredotočenim ugotavljanjem načina pridobivanja premoženja, ki je obsegal tudi podroben pregled finančnega stanja skozi nadzorovano obdobje (prihodkov in odhodkov, pridobivanja in odtujitve nepremičnin, premičnin, vrednostnih papirjev, življenjskih stroškov ipd.), ki ga je komisija v okviru svojih pooblastil po ZlntPK ugotavljala prek pridobivanja in analize podatkov, pridobljenih od bank, finančnih institucij, zavarovalnic in drugih pravnih in fizičnih oseb, ki bi lahko posedovale relevantne podatke."

To je ključni del, ki v celoti diskreditira poročilo KPK. "Večja odstopanja" so povsem nedefinirana, prav tako "komisiji znane okoliščine". V konkretnih primerih je to stališče povzročilo hudo metodološko napako in neenako obravnavo treh kategorij zavezancev. V prvi kategoriji so se znašli: Erjavec, Novakova, Pahor, Virant in Žerjav; v drugi kategoriji Janković in v tretji kategoriji Janša.

V primeru prve kategorije se je KPK zadovoljila s zahtevanimi prijavami dohodkov in odhodkov ter ni opravila številnih analiz, na primer avtomobilskih zavarovanj, plačil sodnih taks, cen prevozov na različne lokacije dopustov, stroškov bivanja na dopustih, cen tehničnih pregledov avtomobilov, plačil osnovnih življenjskih stroškov, nakupov in prodaje nepremičnin, nakupov in prodaje avtomobilov, dohodkov in odhodkov partnerjev zavezancev, obremenjenosti partnerjev s posojili, problemi posojil in vračanja posojil med zakonskima partnerjema.

V drugi kategoriji (Janković) je KPK analizirala prilive na tekočem računu zavezanca in tudi stanje na njegovem tekočem računu. Opustila je vse druge akcije, ki so bile opuščene tudi v prvi kategoriji, dodala pa je nekaj zavezančevih izjav, s katerimi se je pošalila na njegov račun.

V tretji kategoriji (Janša) je zavezanec, pri katerem so bile izvedene vse analize, ki jih je KPK opustila pri prvi kategoriji. Lahko domnevamo, da je bil uvrščen v to kategorijo zaradi odstopanja med prodajno ceno zemljišča v Trenti in cenitvijo KPK. Zaradi podcenjenosti tega zemljišča so bile že namenjene številne kritike na KPK. Zato se sprašujem, zakaj komisija ni angažirala sodnega cenilca in se tako izognila vsem dvomom?

Neustreznost kategorizacije

Opisana kategorizacija zavezancev je za delo komisije nedopustna:
KPK navaja, da so različni zavezanci vsem trem članom senata komisije v postopku neposredno ali posredno naslavljali očitke oziroma insinuacije o pristranosti in alternativnih motivih. Komisija jih zavrača kot neutemeljene.

Komisija bi morala te očitke vsaj omeniti in jih komentirati, ne pa, da jih zviška zavrne. Ob ustanovitvi KPK je njen najprej imenovani namestnik predsednika Jože Končan te očitke že predvideval in je zaradi politične profiliranosti drugih članov komisije takoj odstopil. Namesto njega je bila nato v komisijo imenovana dr. Liljana Selinšek.

Komisija uporablja izraz "tveganje za korupcijo" v primerih, v katerih že sumi na korupcijo. Navsezadnje smo tveganju za korupcijo izpostavljeni vsi državljani, vsaj od desetega leta starosti. Komisija mora dokazati sum korupcije in jo prijaviti organom pregona. Z izrazom "tveganje za korupcijo" se komisija svoji pravni odgovornosti samo izmika.

Citiram: "Komisija se z vso odgovornostjo zaveda, da to poročilo, predvsem pa teža nekaterih ugotovitev komisije, ki iz njega izhajajo, prihaja v občutljivem družbenem in političnem trenutku. Zato je nadzor opravila z dodatno mero skrbnosti in natančnosti."

Prav pomanjkanje skrbnosti, natančnosti, metodologije in kategorizacija zavezancev je moj glavni očitek komisiji.

Metodologija preiskav premoženja, dohodkov in izdatkov visokih politikov je v poročilu nepregledna in celo prilagajana od primera do primera. Na enak način bi moralo biti poročilo predstavljeno za Erjavca, Viranta, Žerjava, Novakovo, Pahorja, Janšo in Jankovića.

Morda bo kdo mojim ugotovitvam ugovarjal, ker nisem pravnik, ampak "samo zdravnik". Tem odgovarjam, da so načini iskanja resnice na vseh področjih enaki.

Menim, da bi tako sestavljeno poročilo KPK padlo na vsaki resni recenziji. Tudi jaz bi svojega študenta takoj zavrnil, če bi mi poskušal na podoben način predstaviti delo iz medicinske stroke.

Akademik prof. dr. Matija Horvat