Kot je na današnjem srečanju Unicreditovih poslovnih partnerjev povedal vodja oddelka raziskav bonitetnih strategij in strukturiranega financiranja v okviru UniCredita Gisdakis, bi predstavniki trojke Sloveniji zagotovo "predpisali" strogo varčevanje, hitro razdolževanje podjetij in hitro ureditev razmer v bančnem sektorju.
To pa bi seveda pomenilo več stečajev, rast brezposelnosti, znižanje ravni socialne države, nižjo rast bruto domačega proizvoda (BDP) in okrevanje šele na daljši rok. To pa za Slovenijo, ki je od osamosvojitve do leta 2008 imela stabilno rast, ni dobro, meni ekonomist Jože Damijan.
Slovenski BDP se je od leta 2007 do leta 2012 znižal za skoraj 10 odstotkov, kar je precej več kot npr. na Irskem (-6,5 odstotka) in Islandiji (-3,8 odstotka), kjer imajo tudi težave z bančnim sektorjem. Razlog za to pa je predvsem v hitrem reševanju bančnega sistema, ki sta se ga lotili omenjeni državi, medtem ko Slovenija s tem odlaša kar nekaj let, pravi Damjan.
Ob tem je dodal, da Slovenija v časih konjunkture ni naredila rezerv, kot npr. Španija in Irska, ampak se je celo v kriznih časih še bolj zadolžila oz. povečala izdatke, npr. s plačno politiko javnem sektorju, zvišanjem pokojnin in minimalne plače. S tem je Slovenija še bolj zabredla, meni.
Slovenija si je sposojala denar za tekočo porabo, ne pa za sanacijo bančnega sistema in gospodarstva, javni dolg pa se je s tem povečeval na več kot 50 odstotkov BDP, s sanacijo bank pa se bo verjetno že letos povečal na 73 odstotkov BDP, je ocenil Damjan.
Slovenski kapitalski trg se je med letoma 2005 in 2008 napihnil za 270 odstotkov, nepremičninski za 50 odstotkov, obseg gradbeništva se je povečal za 85 odstotkov, obseg prevzemov med podjetji in menedžerskih prevzemov pa za 330 odstotkov. Tudi to je pripeljalo, da imamo zdaj v slovenskem bančnem sistemu za med 17 in 20 odstotkov BDP slabih kreditov. 85 odstotkov slabih kreditov pa imajo v rokah državne banke, NLB, NKBM, Abanka Vipa in Banka Celje.
Gisdakis je ocenil, da se bo Slovenija rešila sama, težave v slovenskem bančnem sektorju pa ni primerjal z grškimi ali ciprskimi, ampak z nemškimi. V Nemčiji imajo tudi banke, v državni lasti, ki slabo poslujejo in imajo zelo slabe bonitetne ocene. Te banke so bile tudi prve žrtve krize, saj so pred njo, tako kot slovenske, imele veliko denarja, tega pa so slabo plasirale. Tega se zavedajo tudi nemški politiki, ki nočejo bančne unije, saj bi s tem nemške banke padle tudi pod nadzor enotnega evropskega bančnega regulatorja.
Unicreditov predstavnik je bil tudi kritičen do evropske politike v primeru Cipra. Kot je dejal, je bil Ciper deležen takšnih pritiskov zato, ker je imel veliko denarja vlagateljev izven držav EU, ne pa zaradi davčnih olajšav. Glavne "davčne oaze" v Evropi sta npr. Luksemburg, katerega bančni sektor je 20 do 25-krat večji od BDP, in Nizozemska, pa na njih nihče ne pritiska.
Gisdakis je tudi ocenil, da je zdaj dober čas za sanacijo Slovenije, saj je denarja na trgih vse več. Pred dvema letoma bi Slovenija zagotovo morala zaprositi za pomoč, ker ni bilo denarja na trgu, zdaj pa so vlagatelji bolj pripravljeni za naložbe.
Ob tem je tudi komentiral odločitev bonitetne ocene Moody's, da Sloveniji na dan izdaje obveznic zniža bonitetno oceno. "To je bila neverjetna odločitev, Slovenija bi morala sprožiti politično debato o tem," je ocenil.