Na svojem priljubljenem omrežju x je Janez Janša objavil scenarij, po katerem naj bi bil z oblasti odstranjen Robert Golob, hkrati pa bi oslabili desnico: »Cilj: skrajšati muke Golobovi koaliciji in hkrati preprečiti oblikovanje desnosredinske razvojne vlade. Postopek: razgraditi Gibanje Svoboda in oslabiti SDS. Glasove od GS pretočiti na stranko Vesna in/ali 'nov obraz' Vladimirja Prebiliča. Od SDS pa čim več glasov prestaviti na stranko Anžeta Logarja. Podoben postopek kot leta 2011 z Jankovićem in Virantom.«

Prvak SDS še napoveduje, da bodo mediji forsirali stranki Prebiliča in Logarja, zase in za ljubljanskega župana Zorana Jankovića pa napoveduje obsodbo na sodišču. Po vloženi obtožnici zoper premierja Goloba naj bi iz vlade izstopila SD in s tem sprožila predčasne volitve aprila prihodnje leto.

Bobo

Neuspešni projekti

Ali je Janša vedeževalec in nekakšna slovenska politična Baba Vanga ali pa ima v zadnjih tednih apokaliptične halucinacije, bodo pokazali naslednji meseci. Dejstvo je, da Golobovo vlado že dobro leto ne podpira večina anketirancev, zaupa ji le še tretjina, prav toliko časa tudi Janševa SDS vodi pred Golobovo Svobodo, ki jo je premagala tudi na evropskih volitvah. Toda Janša se najbrž dobro zaveda, da javnomnenjske ankete ne odražajo nujno dejanskega političnega stanja, saj je ogromen del volivcev neopredeljenih oziroma ne bi volili nobene od delujočih političnih strank.

Podobno kot skušajo prazen prostor zapolniti nove stranke levosredinskega pola, ga skuša zasesti tudi sam z ustanovitvijo satelitskih strank, ki bi v primeru njegove relativne zmage podprle njegovo vrnitev na oblast. Za oblikovanje vlade potrebuje štiri zavezniške stranke: poleg NSI, ki za zdaj (javno) zavrača sodelovanje z njim, še dve stranki, s katerima bi lahko prevzel oblast.

Na volitvah leta 2018 je nastopil z dvema satelitskima listama, vendar nobeni izmed njiju ni uspel preboj v državni zbor. Najprej je leta 2016 Aleš Primc ustanovil stranko Glas za otroke in družine, s katero je skušal nagovoriti najbolj konservativne Slovence. Istega leta je Franc Kangler ustanovil Novo ljudsko stranko, s katero je ponagajal SLS, ki ga je izključila iz svojih vrst. Obe stranki sta se nato povezali v skupno listo Združena desnica, ki bi še najbolj ogrozili NSI in SLS, s katerima je Janša pred volitvami zakopal bojno sekiro.

Bobo

Z novim prvakom NSI Matejem Toninom, ki je na začetku leta zamenjal za Janšo nadležno Ljudmilo Novak, je spil čaj miru. Prav tako je lahko Janša računal na podporo SLS, ki jo je vodil Marko Zidanšek, če bi se stranki uspelo vrniti v državni zbor. NSI je to uspelo, SLS pa ne. Združena desnica pa je doživela fiasko že pred volitvami, ko Primc ni pravilno oddal kandidatnih list v dveh volilnih okrajih, nato so (nekateri) kandidati sami pozivali volivce, naj raje svoj glas oddajo SDS ali kateri drugi desni stranki. Tako je Združena desnica prejela komaj 0,24 odstotka glasov. Nekateri so menili, da je Primc namerno (po ukazu) Janše sam miniral listo, ko se je izkazalo, da ima prenizko podporo, da bi prišla v parlament.

To ni uspelo niti drugi satelitski stranki, Listi novinarja Bojana Požarja, ki naj bi nagovarjala bolj sredinske volivce, na koncu pa prejela zgolj 0,88 odstotka glasov. Na volitvah pa sploh ni nastopila neoliberalna stranka Prstan, ki so jo napovedovali Blaž Vodopivec, Tomaž Štih in Mitja Štular, saj niti dovolj podpisov za ustanovitev niso zmogli zbrati.

Bobo

Tako kljub relativni zmagi Janša ni mogel sestaviti vlade oziroma mu je to uspelo šele leta 2020, ko je Marjan Šarec »vrgel puško v koruzo« in odstopil kot predsednik vlade. Takrat sta v strahu pred predčasnimi volitvami SMC Zdravka Počivalška in Desus Aleksandre Pivec »izdali svoje volivce« in vstopili v Janševo koalicijo. Počivalšek je nato SMC združil z Gospodarsko aktivno stranko v stranko Konkretno in na volitvah 2022 z njo nastopil na listi Povežimo Slovenije skupaj z SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zelenimi Andreja Čuša in Novimi socialdemokrati Andreja Magajne. Aleksandra Pivec, ki so jo medtem nagnali z vrha Desusa, pa je ustanovila svojo stranko Naša dežela in z njo samostojno nastopila na volitvah.

Nobena izmed obeh list ni prestopila parlamentarnega praga: Povežimo Slovenije je dosegla 3,41 odstotka glasov, Naša dežela pa 1,5 odstotka. Če bi se slednja pridružila koaliciji Povežimo Slovenije, bi verjetno skupni listi uspel preboj. A to ne bi bilo dovolj za Janševo ohranitev oblasti, saj je Gibanje Svoboda skupaj z SD in Levico dobilo okoli 45 odstotkov, kar je približno deset odstotkov več kot vse štiri desne liste skupaj. Poleg SDS (23,48 odstotka) se je v državni zbor prebila le še NSI (6,86 odstotka), skupaj sta stranki dobili 35 poslancev. Počivalšek in Kangler pa sta se po volitvah pridružila Janševi SDS.

Obsojeni na sodelovanje

Sedanja sestava državnega zbora Janši onemogoča, da bi že pred volitvami prevzel oblast, zato bo moral vnovič poskrbeti za podporniške stranke, ki bi se lahko prebile v državni zbor. Poslansko skupino SDS so že zapustili trije njeni poslanci: Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Logar bo svojo stranko Demokrati ustanovil 16. novembra v Mariboru, zatem pa še svojo poslansko skupino. Prejšnji teden sta SDS zapustila še ljubljanska mestna svetnika Igor Horvat in Matjaž Vede, ki se bosta predvidoma pridružila Logarjevi stranki, po napovedih pa naj bi jima sledilo še nekaj članov mestnega odbora SDS in morda še kakšen mestni svetnik.

Sašo Radej

Logarjevi Demokrati naj bi nagovarjali bolj sredinsko volilno telo, ki ga SDS z Janševo bolj radikalno retoriko ne more doseči. »Če bi oblikoval gibanje ali stranko, ki bi bila komplementarna z desnosredinsko politiko, bi bilo to perfektno,« je lani v pogovoru z novinarjem Večera izjavil evropski poslanec SDS Milan Zver. Podobno je Logarjevo stranko vnaprej pozdravila tudi njegova kolegica Romana Tomc. Po drugi strani pa Janša označuje Logarja za novega Gregorja Viranta in da bo onemogočil prihodnjo desnosredinsko vlado.

Špekulacije o tem, ali sta Janša in Logar dogovorjena ali nista, niti niso bistvene, saj si je težko predstavljati, da Logar ne bi podprl Janše za mandatarja, če bi spet sestavljal vlado. Logar sicer javnosti predstavlja idejo o veliki koaliciji največjih strank z leve in desne, ki bi jo podprl, a takšna koalicija je nepredstavljiva, dokler je glavni igralec na desni Janša.

Podobno si je težko predstavljati, da Janši glasov svojih poslancev ne bi zagotovila NSI, ki je sicer sklenila, da ga ne bo več podprla za mandatarja. Na zadnjem kongresu v Škofji Loki o Janši sploh ni bilo govora, ampak je prvak Tonin predvsem kritiziral Golobovo vlado in kot alternativo ponujal desno vlado skupaj z SDS. »Da ni tole račun brez krčmarjev,« je Toninu na x odgovoril Janša in dodal, da bi Logar delal koalicijo z levico, če bi zmagal, NSI sploh ne bi vabil v vlado, SDS pa da ne bo delala koalicijo s stranko Pogorelcev in Ljudmil (Janez Pogorelec in Ljudmila Novak sta v NSI najostrejša Janševa kritika).

Sašo Radej

»Sorry (oprostite), zamočili ste. Bojim se, da nepovratno,« je zaključil. Tonin pa mu je odvrnil: »Hvala, da si jasno povedal, da gre SDS v dokončno samoizolacijo. Srečno še en mandat v opoziciji.« Dodal je še, da naj pazi na stranko, ki so jo zapustili kar trije poslanci v zadnjem mesecu: »Žal si nepovratno zamočil 2012. Izgubili smo vlado in še liberalno stranko, ki je bila pripravljena sodelovati z nami. Slovenija je plačala visoko ceno. Morda nepovratno.«

Tonin opozarja na čas druge Janševe vlade, ko se po obremenilnem poročilu KPK Janša ni hotel umakniti z vrha vlade, zaradi česar je iz koalicije izstopil Gregor Virant in nato podprl Alenko Bratušek za mandatarko. Seveda gre zgolj za predstavo za javnost, saj v državnem zboru SDS in NSI v zadnjih mesecih odlično sodelujeta. Tudi Lojze Peterle, kritik sedanjega vodstva NSI in soustanovitelj stranke, v intervjuju, ki ga objavljamo v Reporterju, pričakuje, da bo takrat, ko bo šlo zares, prišlo do strateških in pragmatičnih premislekov in korekcij trdih pozicij v obeh strankah.

Stranke brez resnih možnosti

Tretja stranka, katere podporo bi lahko pričakoval Janša, je SLS, vendar pod sedanjim predsednikom Markom Balažicem skoraj zagotovo nima možnosti za vrnitev v državni zbor. Ta cilj bi Janša lahko dosegel z ustoličenjem Petra Gregorčiča na čelo stranke, a je pri tem naletel na odpor sedanjega vodstva stranke. SLS se tako lahko v državni zbor vrne le s skupno listo z NSI, ki jo najbolj zagovarja Peterle, vprašanje pa je, koliko so ji naklonjeni vase zaverovani mladi voditelji NSI.

Sašo Radej

Odprto je tudi vprašanje, kaj bo storil Gregorčič: ali se bo podal v politiko s svojo stranko ali se pridružil kateri od delujočih oziroma nastajajočih, denimo Logarjevi stranki. V Platformi sodelovanja imata skupnega prijatelja Mateja Avblja, ki je Gregorčiča priporočil Balažicu za nosilca evropske liste. Če bi Gregorčič ustanovil svojo stranko, pa bi še najbolj ogrozil SLS in NSI, morda tudi Logarja. Lahko bi se celo zgodilo, da nobeni od teh strank ne bi uspelo priti v državni zbor – kar bi bila najslabša novica za Janšo, ki bi ostal brez političnega zaveznika. Tudi zadnje evropske volitve so pokazale, da je Gregorčič glasove jemal tudi NSI, skoraj nič pa SDS, ki je svoj volilni rezultat celo izboljšala.

Še težje Janša računa na Glas upokojencev, ki jih vodi nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar. Stranka ni nastopila niti na evropskih volitvah, ampak je Rupar raje podprl kandidatko SDS Zalo Tomašič, ki je bila nato izvoljena za evropsko poslanko. Zaradi tega je prišlo do razkola v stranki, iz katere je Rupar izključil podpredsednika Igorja Černogo, člana nadzornega odbora Suada Arifo Muslimovića in podpredsednika odbora v Radovljici Janeza Walanda, ki so mu očitali tudi sporno ravnanje z denarjem, ki so ga za delovanje stranke oziroma društva 1. oktober prispevali upokojenci.

Primož Lavre

Na Ruparjevih shodih je opaziti vedno manj ljudi. Poleg tega je vprašanje, kako uspešno bi sploh lovil upokojence. Tisti, ki podpirajo Janšo, bi bržkone še naprej volili SDS, bolj levo usmerjeni pa bodo poleg Desusa spet dobili na izbiro še Karla Erjavca, ki bo konec novembra ustanovil svojo (sredinsko) Stranko Zaupanje. Lahko pa bi Rupar s sklicevanjem na krščanske vrednote in molitvami na shodih ogrožal NSI, ampak če bo pred volitvami prišlo do dogovora med SDS in NSI, bo Janša skoraj zagotovo Ruparja ugasnil, tako kot je leta 2018 Primca in Kanglerja.

Podobno velja tudi za nastajajočo gospodarsko stranko predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki bo s svojim programom verjetno še največ volivcev pobirala NSI in Logarjevim Demokratom. Seveda pa je vprašanje, kako uspešna je sploh lahko, saj Lotrič ni ravno znani politik in gospodarstvenik. Zato se bo verjetno pred volitvami pridružila kateri od programsko sorodnih list ali pa sploh ne bo nastopila, da ne bi ogrozila katerega od zaveznikov Janeza Janše. Če je do volitev res le še pol leta, kot je prepričan Janša, potem bodo morali na desnici s povezovanjem novih projektov pohiteti, sicer pa imajo še dovolj časa za reorganizacijo.