»Socializem se potaplja povsod okrog nas,« je ob zmagi avstrijskih skrajno desnih svobodnjakov na omrežju x zapisal prvak SDS Janez Janša, ob tem pa pripel podatke o volilnem rezultatu socialdemokratov. Na državnih volitvah v naši severni sosedi so svobodnjaki pod vodstvom Herberta Kickla slavili z več kot 29 odstotki glasov, sledi vladajoča Avstrijska ljudska stranka s 26,5 odstotka, nato socialdemokrati, ki z okoli 21 odstotkov ohranjajo svoj prejšnji rezultat.

Največji poraženci avstrijskih volitev so pravzaprav Janševi zavezniki iz Evropske ljudske stranke, ki so izgubili skoraj enajst odstotnih točk. Prvak SDS pa se veseli zmage skrajno desne stranke, ki je v preteklosti svojo politiko gradila proti slovenski manjšini, zdaj pa je članica skupine Patrioti za Evropo, katere ustanovitelj je madžarski premier Viktor Orban, Janšev veliki politični prijatelj in mecen.

Kučan naredil križ čez Goloba

Zmagoslavje skrajne desnice postaja trend v Evropi. Avstrijski svobodnjaki so zmagali že na evropskih volitvah, ko so dobili več kot četrtino glasov. Podobno je v Franciji zmagal skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki je nato slavil še v prvem krogu predčasnih državnih volitev (obakrat z več kot 31 odstotki glasov).

V Nemčiji je na deželnih volitvah v Brandenburgu skoraj zmagala skrajna Alternativa za Nemčijo (AFD), ki je dosegla več kot 29 odstotkov. Le za odstotek so jo prehiteli vladajoči socialdemokrati. AFD je na evropskih volitvah prejela skoraj 16 odstotkov. Češka populistična stranka ANO, politična zaveznica Viktorja Orbana, je slavila na nedavnih deželnih in senatnih volitvah. Na Hrvaškem je morala vladajoča zmerna konservativna HDZ skleniti koalicijo s skrajno desnim Domovinskim gibanjem.

Profimedia

Podobno kot je na Madžarskem trdno v sedlu Orban, imajo v naši zahodni sosedi še bolj trdno podporo Bratje Italije pod vodstvom premierke Giorgie Meloni, ki je prav tako zmagala na evropskih volitvah. Nekdanja postfašistična stranka je sicer članica manj skrajne stranke Evropskih konservativcev in reformistov.

»Povsod okrog nas« torej proslavlja skrajna desnica, nad katero se navdušuje Janša, ki je, sodeč po zadnjih rezultatih, prav tako v vzponu. SDS je bila zmagovalka evropskih volitev, na katerih je presegla 30 odstotkov glasov. Po zadnji anketi agencije Mediana ima skoraj tolikšno podporo kot vse tri vladne stranke skupaj. Videti je, da Janševe vrnitve na oblast nič več ne more ustaviti.

Primož Lavre

»Če sedanji vladi ne bo uspelo prepričati ljudi, da spremembe, ki jih predlaga, vodijo k izboljšanju razmer, potem bo prostor odločanja spet odprt. In spet bo velik problem, kako nagovoriti in privabiti volivce. Antijanševski narativ namreč ne bo dovolj, v to sem trdno prepričan. Potrebni bodo drugi argumenti, kar velja tudi za desnico, ki verjetno najbolj računa na kritični obračun s sedanjo vlado,« je v intervjuju za Večer aktualne politične razmere ocenil pri predsednik Milan Kučan, ki je zelo kritičen do vladne ekipe pod vodstvom premierja Roberta Goloba.

Ta je tako kot večino Slovencev (vlade ne podpira več kot polovica anketiranih, zaupa ji le še tretjina) razočarala tudi Kučana, ki je njene ministre označil za »diletantske politike brez izkušenj«.

Bobo

»Optimizem je v politiki pozitivna stvar. Ne moreš biti predsednik vlade in govoriti, da komaj čakaš na konec mandata. Ampak zato, da bi ta vlada dobila še drugi mandat, si je treba zelo prizadevati. Predvsem ne smeš veliko in prehitro govoriti in obljubljati, ampak napovedane spremembe uresničiti. V politiki je včasih dobro biti tiho ali se ravnati po načelu, nikoli mi ni žal za besedo, ki je nisem izrekel,« je še dejal Kučan, ki vladajoči Svobodi tudi očita, da se »zazdaj premalo posveča vrednotam, ki se jim je zavezala in na podlagi katerih je tudi dobila veliko podporo na volitvah.«

Iskanje novega obraza

Na zadnjih državnozborskih volitvah je Golobova Svoboda zmagala s skoraj 35 odstotki glasov predvsem zaradi upora proti Janši, ki je s svojimi potezami povzročil množično mobilizacijo svojih nasprotnikov na volitvah. Tokrat Janša ni na čelu vlade, ampak v opoziciji, ljudje pa so nezadovoljni z Golobovo vlado. Na najbolj sporne ukrepe Janševe vlade so večinoma pozabili. Verjeti je, da se bo tudi na naslednjih volitvah pojavil kakšen nov politični obraz, ki bo skušal ustaviti Janšo. Težko pa je verjeti, da lahko zmaga na volitvah, kot je pred dvema letoma in pol Golob.

Na evropskih volitvah je denimo levi politični pol pred popolnim volilnim kolapsom rešil Vladimir Prebilič, nosilec liste Vesne, ki pa ni mogel preprečiti zmagoslavja SDS. Prebilič naj bi sicer večkrat izrazil zanimanje za nastop na državnozborskih volitvah, a v tem primeru je pričakovati, da bo ustanovil svojo stranko, ne pa nastopil z majhno ekološko usmerjeno stranko. Vendar ne bo presenečenje, če se bo nazadnje odločil, da raje kar ostane v Evropskem parlamentu, kjer ima kot poslanec precej višjo plačo, kot bi jo imel v Sloveniji kot premier, kaj šele kot minister ali poslanec državnega zbora.

Sašo Radej

Še manjša je verjetnost, da bi na državnozborskih volitvah nastopil Aleksander Čeferin, ki se mu mandat na vrhu Uefe izteče spomladi 2027, torej leto pozneje. Kučan je sicer zanj v intervjuju za Reporter Magazin dejal, da bi ga želel v Sloveniji. Do volitev je sicer še leto in pol, priprave nanje pa se bodo začele čez leto dni, do takrat pa najbrž ne bo znano, kdo bo nov obraz, ki bo skušal Slovenijo rešiti pred Janševo vrnitvijo.

Zelo težko verjetno bo to stari obraz Karl Erjavec, ki naj bi v kratkem ustanovil stranko, v kateri naj bi zbral izkušene politike, ki so razočarani nad Golobovo vlado. Če bi bili ljudje navdušeni nad njim, leta 2019 ne bi Desusu namenili zgolj petih odstotkov.

Vsekakor pa bi lahko nov obraz, če ga bodo našli, preprečil absolutno večino politične desnice v novem državnem zboru. Tako se lahko ponovi položaj iz leta 2018, ko je na volitvah sicer slavila Janševa SDS, vendar nato ni mogla sestaviti vlade. Šele potem ko je premier Marjan Šarec »vrgel puško v koruzo« in odstopil, se je Janša vrnil na oblast s pomočjo SMC in Desusa, ki sta se ustrašili predčasnih volitev.

Satelitske stranke

Ali se bo zgodovina ponovila, je odvisno tudi od dogajanja na desni politični polovici. Janša bo za sestavo svoje vlade potreboval dovolj (satelitskih) strank. Z NSI ima zelo turbulentne odnose, toda če bi ga za premierja podprle vse druge desnosredinske stranke ali pa še kakšna levo od sredine, bi ga težko zavrnili. Veliko bo tudi odvisno od sodelovanja prvaka NSI in novega evropskega poslanca Mateja Tonina s kolegi iz SDS v Evropskem parlamentu.

Poleg tega bi Janša za podporo potreboval še kakšno stranko, zato je zainteresiran, da SLS prevzame Peter Gregorčič, s katerim kot nosilcem liste je stranka na evropskih volitvah dosegla več kot sedem odstotkov glasov, kar bi bilo več kot dovolj za uvrstitev v državni zbor. Toda odnosi med vodstvom SLS in Gregorčičem so se medtem zelo poslabšali, zato obstaja tudi možnost, da bi Gregorčič ustanovil svojo stranko in vanjo pritegnil tudi del SLS.

Sašo Švigelj

Toda razklana stranka težko prišla v državni zbor, razen če bi se povezala na skupno listo z NSI. Pogovori o tem naj bi sicer potekali, vprašanje pa je, ali je za to dovolj politične volje na obeh straneh. Seveda pa bi takšna možnost odpadla v primeru Gregorčičeve izvolitve za predsednika SLS, kar se je že zgodilo pred evropskimi volitvami, ko ga je stranka predstavila za nosilca svoje liste.

Odprto je tudi vprašanje Anžeta Logarja, ki se s svojim vodenjem Platforme sodelovanja vse bolj odmika od SDS, ki ga je že izolirala od odločanja v poslanski skupini in stranki. Glede na to, da v SDS zaključujejo postopek evidentiranja kandidatov za prihodnje volitve, med njimi zelo verjetno ne bo izobčenih Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha.

Če bodo želeli nastopiti na volitvah in se prebiti v državni zbor, bodo morali ustanoviti svojo stranko ali pa se pridružiti kakšni drugi, denimo NSI oziroma njeni morebitni skupni listi z SLS. Še prej pa bodo bržkone ustanovili svojo (samostojno) poslansko skupino, da bodo lahko bolj navzoči s svojim poslanskim delovanjem. Težava zanje pa je tudi v upadanju Logarjeve priljubljenosti: več kot eno leto po predsedniških volitvah je bil na prvem mestu, zdaj pa je tretji in četrti; po priljubljenosti sta ga prehitela Vladimir Prebilič in prvak SD Matjaž Han. Ključna težava so volivci.

Če ima Prebilič svoje volivce, je večina Logarjevih volivcev iz SDS. Tako se mu lahko zgodi, da bi s svojo stranko komaj še prestopil parlamentarni prag. Vse kaže, da je bila njegova ključna napaka, da ni nastopil na evropskih volitvah in podobno kot Prebilič tam unovčil svoj kapital iz predsedniških volitev.

Še manjše možnosti ima Pavel Rupar s svojo stranko Glas upokojencev, ki prav tako ni nastopil na evropskih volitvah. Na njegovem zadnjem shodu prejšnji teden je bilo opaziti precej manj udeležencev, zato je vprašanje, če bo stranka sploh nastopila na državnozborskih volitvah. Verjetno bo do takrat izginila, podobno kot Glas za otroke in družino Aleša Primca ali pa Domovinska liga Bernarda Brščiča, ki obstajata zgolj še na papirju.

Jure Klobčar

Tudi za napovedano stranko predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki naj bi jo ustanovili gospodarstveniki, da bi se borila za njihove interese, je vprašanje, ali  bo na koncu sploh ustanovljena, saj pravzaprav nima veliko možnosti, da bi lahko politično preživela. Vse je pač odvisno od presoje prvaka SDS Janeza Janše, koliko mu nove stranke sploh koristijo in koliko mu zgolj jemljejo volivce. V slednjem primeru jih bo pač pripojil k SDS, tako kot je storil s Francem Kanglerjem in Zdravkom Počivalškom.

Prav tako tudi ni mogoče izključiti možnosti, da bi ga po volitvah podprla tudi kakšna od strank, ki mu zdaj najbolj ostro nasprotujejo. Leta 2020 se je že izkazalo, da ko gre za skupne interese in osebne koristi voditeljev, volilnih obljub ni težko požreti.

Naslovnica