Na prvi pogled deluje skromno, celo nekoliko zanemarjeno: osrednje prizorišče je neugledna stavba Slough House v Londonu, kjer se skriva zelo posebna izpostava britanske tajne službe MI5. A to ni sedež elite, temveč odlagališče za agente, ki so nekje na poti zamočili – nesposobneži, pijanci, poraženci. Iz te na videz obrobne in neambiciozne embalaže vznikne izjemno bogastvo likov, zgodb in tem, ki serijo uvršča v sam vrh žanra.

Duša serije je Jackson Lamb, cinični, zanemarjeni šef izpostave, ki ga z briljantno ironijo, malodušjem in skritim sočutjem upodobi Gary Oldman. Eden največjih britanskih igralcev zadnjih desetletij v vlogi Lamba združuje komedijo in patos: svojo »čredo zgub« nenehno ponižuje, jo preklinja in odkrito prezira, hkrati pa je za svoje agente pripravljen iti dlje, kot bi kdorkoli pričakoval.

Lamb je relikt hladne vojne, a tudi zadnji resnični mojster svojega posla in Oldman je skoraj vselej vrhunec epizode. Ob njem blesti celotna zasedba. Jack Lowden kot River Cartwright, obetavni agent, ki je nekoč veljal za prihodnost MI5, zdaj pa gnije v izgnanstvu; Kristin Scott Thomas kot hladna, preračunljiva vodja centrale MI5; ter barvita galerija preostalih agentov, ki jih zaznamujejo človeške slabosti, a prav zaradi njih postanejo bolj otipljivi, bolj resnični od sterilnih superjunakov iz običajnih vohunskih serij.

Vsak izmed njih prinese košček tragikomedije, ki serijo dviguje nad žanrske klišeje. Čeprav so »leni konji« poraženci, jih usoda vedno znova pahne v središče nacionalnih in celo mednarodnih kriz. Naloge rešujejo malo s srečo, malo z improvizacijo, njihov pristop pa je kombinacija znanja in instinktov, ki jih je vanje, v glavnem nehote, zasejal Lamb. Ravno ta razkorak med nemočjo in veličino, med cinizmom in lojalnostjo, daje seriji izjemno napetost in toplino. 

Slow Horses se je pravkar vrnila s peto sezono v komaj treh letih – kar je samo po sebi dokaz, da je serija ujela izjemen ustvarjalni ritem. Še pomembnejše pa je, da raven ostaja neverjetno visoka. To je vohunska serija, ki ne stavi na blišč in spektakel, temveč na ljudi, njihove travme, pomanjkljivosti in njihovo sposobnost, da v ključnih trenutkih storijo pravo stvar.