Iz podatkov Ajpesa je razvidno, da je imela SDS konec leta 2020 na svojem računu 2.441.116 evrov; sredstva so se v primerjavi s prejšnjim letom povečala. Če k temu prištejemo še sredstva, ki jih imajo na svojih računih njihova glavna propagandna trobila (Nova24TV, Nova hiša, ki izdaja portal nova24tv.si, Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo), potem imajo na razpolago več kot pet milijonov evrov. Seveda se denar na računu njihovih medijskih hiš uradno ne šteje za strankina sredstva, čeprav je jasno, da gre za njena propagandna trobila.
Zelo dobro finančno popotnico pred volitvami ima tudi gibanje Povežimo Slovenijo. Stranka Konkretno je od SMC podedovala 591.220 evrov. Od konca 2020, ko so podali uradno poročilo računskemu sodišču, so ga nekaj že zapravili. Takrat je imela SMC na računu 624.428 evrov.
Če k tej vsoti prištejemo še sredstva zavezniških strank, SLS (173.424 evrov), Liste Franca Kanglerja - Nove ljudske stranke (38.634 evrov), Zelenih Slovenije (1.027 evrov) in Nove socialdemokracije (27 evrov), potem je sedanja predvolilna koalicija takrat razpolagala z 837.540 evri.
Sledita NSI s 576.202 evra na računu in Desus s 551.019 evri. Med drugimi parlamentarnimi strankami je imela največ na računu SD (369.353 evrov), SAB 175.732 evrov, LMŠ 132.006 evrov, Levica 116.464 evrov, najmanj pa SNS (46.898 evrov).
Tako imamo po eni strani največjo vladno stranko, ki razpolaga z milijoni evrov, na drugi pa opozicijo, ki gre na volitve s precej manjšim zneskom. Po zakonu o volilni kampanji lahko stranka za volilno kampanjo porabi največ 0,40 evra na volilnega upravičenca, kar je, če to preračunamo na 1,7 milijona državljanov, ki so leta 2018 imeli volilno pravico, okoli 685 tisoč evrov.
Seveda gre za denar, ki ga bodo stranke porabile v času uradne volilne kampanje od 24. marca do 22. aprila. Če bi presegle ta sredstva, bi presežek vsote morale podariti v humanitarne namene. Na podlagi uspešnosti pa bodo imele pravico do povrnitve sredstev za volilno kampanjo 0,33 za vsakega volivca, torej za vsak dobljeni glas.
Po zakonu se za volilno kampanjo štejejo propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih sredstev, plakatiranje in javni shodi, zato se postavlja vprašanje, ali se lahko volilna kampanja izvaja že pred uradno določenim datumom.
»Takšni situaciji še nismo bili priča v tolikšnem obsegu, vendar zakon tega ne prepoveduje,« pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Ob tem dodaja, da se sredstva, ki jih zdaj uporabljajo stranke za volilno propagando, ne bodo štela kot sredstva za kampanjo, zato ne bodo upravičene do povrnitve niti centa stroškov. Podobno velja za plakate, če se bodo isti uporabljali med volilno kampanjo. Sredstva, ki jih zdaj stranke uporabljajo za propagando, pa bodo preverjali v okviru redne revizije poslovanja strank.
»S tem stranke nekako obidejo zakon, plakate pa prikazujejo kot svoje politično delovanje, kot obveščanje državljanov o svojem delu. Na ta način demonstrirajo svojo moč in dajejo volivcem jasno sporočilo, da imajo dovolj denarja, da si to lahko privoščijo,« še pravi Vesel, ki opozarja, da so večino denarja stranke dobile iz javnih sredstev na podlagi delovanja na državni in lokalni ravni.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24