Z levo nogo stopa na kačo, z desno nogo tlači glavo leva. Simbola zla, ki ga predstavlja arijanstvo in s katerim je prav pred 1700 leti opravila Cerkev na zasedanju nicejskega koncila, na katerem je bila oblikovana veroizpoved.

Kristus v levi drži Janezov evangelij z odlomkom: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Za podnaslov knjige Teološki temelji morale jo je uporabil Ivan Janez Štuhec: Jezus je pot, resnica in življenje. Prav v teh dneh prebiram to njegovo obsežno delo.

Podoba golobradega Kristusa je seveda mozaik, pravzaprav vse v Raveni je mozaik. Toliko bizantinskih spomenikov je, da bi te lahko zadel t. i. Stendhalov sindrom. Ni sicer znanstvenih dokazov, ki bi ga definirali kot specifično psihiatrično motnjo, vendar menda obstajajo dokazi, da se ista možganska območja, vključena v čustvene odzive, aktivirajo med izpostavljenostjo umetnosti. Stendhal je »zbolel« v Firencah.

Med ogledovanjem sem brskal po spletu in izvedel, da mozaike tudi prekrivajo – mozaike našega nekdanjega patra. Marko Rupnik je seveda dobil navdih tudi v Raveni. Slavnega Gustava Klimta je zaslepila zlata svetloba starega Bizanca, ki je žarela v Raveni. Od takrat, ko je hodil med bizantinskimi spomeniki, je njegovo delo z zlatom dobilo resnično izrazno vrednost, zagotovilo mu je značilno kromatsko teksturo njegovih slik: takrat se je začelo njegovo »zlato obdobje«.

Pred leti se je Rupnik v eni od katehez lotil slike Odrešenje sv. Apolinarija v baziliki sv. Apolinarija, Classe. »Sijaj kamnov,« je dejal, »se nanaša na nebeški Jeruzalem. Kristus je v središču križa, ker se je učlovečil, okoli njega pa je 99 zvezd: prav zato, ker ena manjka, se je učlovečil. Ta podoba nas spominja, da je vzel izgubljeno ovco in jo pripeljal domov. Tako smo začeli dihati kot Božji otroci.«

Bo Kristus pripeljal izgubljeno ovco domov? Mu bo Bog odpustil? Štuhec v knjigi, omenili smo jo v uvodu, zapiše: »Kdor ne želi, da mu Bog odpusti, temu Bog ne more odpustiti. Bog ne more odpustiti, ker nad človekovo svobodo ne izvaja pritiska in nasilja. Bog spoštuje človekovo svobodo, ki je podobna njegovi.