Kot 17-letnik je Jernej Vrtovec ustanovil občinski odbor Nove Slovenije (NSI)v Komnu, letos pa je prevzel strankin podmladek. Napovedal je ustavni spor in internacionalizacijo Titove ceste v Ljubljani in Gregorja Golobiča obtožil, da se po podjetju Margento okorišča z denarjem za študentsko prehrano. Komentira tudi aktualna dogajanja v NSI in priprave na kongres, ne skriva pa ambicije, da bi se čez tri leta potegoval za poslanca v državnem zboru.
Veljate za najbolj prodorno novo ime v NSI. Od 17. maja ste predsednik njenega podmladka Mlada Slovenija, od takrat tako odmevno nastopate v javnosti, da ste se uvrstili med deseterico kandidatovza politični obraz leta v reviji Obrazi. So vam zaradi tega starejši kolegi v stranki kaj nevoščljivi?
Niso. Res pa je, da je podmladek NSI deloval zelo aktivno, že preden sem ga prevzel, smo eden od najbolj dejavnih podmladkov v Sloveniji. Stranka nas pri naših udejstvovanjih in medijskih akcijah
zelo podpira. Zato tudi ne vidim nobene težave, da tudi mene stranka pri tem ne bi podpirala. Predsednica Ljudmila Novak je nam mladim dala priložnost, podmladek je vključila v delovanje stranke.
Tudi v izvršilnem odboru stranke je precej mladih in tako soustvarjamo prihodnost krščanske demokracije v Sloveniji.
Zanimivo se mi zdi, da Lojzeta Peterleta ni med to deseterico. Kakšni so bili njegovi odzivi?
Ni jih bilo, vsaj jaz jih ne poznam. Menim pa, da si Lojze Peterle zasluži, da bi bil na tej lestvici, kot osamosvojitelj Slovenije, ustanovitelj krščanske demokracije in nazadnje tudi eden
najbolj prizadevnih ljudi za Slovenijo v evropskem prostoru. Že dolgo je evropski poslanec in je v tej vlogi veliko naredil za Slovenijo. Dejstvo pa je, da so politične obraze pač izbirale bralke
in bralci Obrazov, sam pa sem presenečen, da sem med izbranimi. To je zame velika čast, a hkrati tudi odgovornost.
Zasloveli ste z zbiranjem podpisov proti Titovi cesti v Ljubljani. Napovedovali ste ustavno presojo tega odloka mestne občine. Kdaj boste vložili ustavno pritožbo?
Vložili jo bomo zelo kmalu in o tem obvestili javnost, izbiramo pa primeren čas. Aktivnosti v zvezi s Titovo cesto bomo nadaljevali, ne samo na ustavnem sodišču, obstajajo tudi druge možnosti, ki
jih želimo izkoristiti. Spet se bomo obrnili na predsednika evropskega parlamenta, ki je sedaj Jerzy Buzek. Prihaja iz Poljske, nekdanje države vzhodnega bloka, in zato dobro razume, kakšne so
bile posledice komunističnih diktatorjev. Če pa bo ustavno sodišče zavrnilo našo pritožbo, se bomo obrnili še na evropsko sodišče za človekove pravice.
Kakšni so bili odzivi evropskega parlamenta prvič, ko ste se nanj obrnili? To je bilo prav pred evropskimi volitvami.
Prišli smo do predsednika Hansa Gerta Pötteringa, vendar se mu je mandat končal, preden nam je lahko odgovoril. Pisali smo mu tik pred koncem mandata; tudi on se je udejstvoval v kampanji za
evropske volitve.
Kdo pa je šel k njemu?
Predsednica Ljudmila Novak in Lojze Peterle, takrat sta bila še oba poslanca EP. Osebno sta mu dala naše pismo, v katerem smo protestirali proti Titovi cesti v Ljubljani.
VEČ V TISKANI IZDAJI