Ni bilo malo tistih, ki so izide volitev videli kot priložnost, da bi se politika lahko tokrat bolj potrudila in oblikovala širšo koalicijo, ki bi zajela več interesov državljanov. Tudi zato se je predvidevalo, da bodo pogovori dolgotrajni, na njih naj bi se v dialogu dorekle konture nove, bolj uravnotežene in razvojne usmeritve države.

Ta opcija izhoda je bila kaj kmalu zavržena, saj se je izkazalo, da pat položaja sploh ni. Nastal je t. i. tretji blok in njegov Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije v funkciji kooptiranja predsednika Resnice Zorana Stevanovića v desnosredinsko koalicijo.

Medtem ko Robert Golob sestavlja za vse sprejemljivo in temu ustrezno nekonkretno koalicijsko pogodbo ter zanjo ponižno išče podporo, se je v državnem zboru že znašel interventni zakon, ki v enem zamahu uveljavlja desno oziroma bolj liberalno politiko. Sopodpisala ga je Resnica.

V času prejšnje vlade smo ob prenekateri priložnosti opozarjali na prakso, ko zakonodaje ni pripravljala vlada, temveč vladne stranke same; včasih z bolj ali manj tihim sodelovanjem enega dela civilne družbe. Tistim pač, ki je ustrezal njenim vrednostnim in ideološkim preferencam.

Neštetokrat se je pokazalo, da gre za škodljivo izogibanje strokovni razpravi. Potrebna bi bila medresorska usklajevanja in upoštevanje socialnega dialoga. Naj omenimo le vladne prehranske smernice z vojno napovedjo mesu.

Na ključno vprašanje, za koliko bo interventni zakon prikrajšal proračun, lahko odgovori samo finančno ministrstvo na čelu s strokovno podkovanim novoimenovanim finančnim ministrom. Drži, ocena posledic zakona ministra Klemena Boštjančiča je lahko pretirana, a učinke lahko močno podcenjuje tudi združba, zbrana okoli predsednika NSI, nad katero bedi predsednik SDS.

Že na prvi pogled se vidi, da gre za niz sprememb, nepovezanih z energetsko in cenovno krizo. Naj omenimo uvedbo socialne kapice; ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo (za popoldanske s. p., dopolnilno dejavnost na kmetiji in sobodajalce); ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence; možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela …

V enem kosu bi še neustoličena nova oblastna kompozicija opravila z izredno občutljivimi družbenimi kontroverzami. Vemo, potrebna bi bila vsaj domišljena in celovita davčna reforma; odhajajoča vlada je ni zmogla, početje nove oblastne kompozicije pa daje več kot slutiti, da pod novo vlado ne bo nič drugače.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.