Integriteta slovenskih volitev je visoka: smo pred Britanijo, Belgijo in ZDA

»Volivci morajo videti, da kandidati in oblast spoštujejo zakone«

Odkar je leta 2000 o predsedniških volitvah v ZDA med Georgeem Bushem in Alanom Gor-om odločilo vrhovno sodišče, se je reševanje volilnih sporov po vsem svetu preselilo s političnega prizorišča v sodno dvorano. Avstrija, Švica, Islandija, Kenija, Malavi in Slovenija so le nekatere od držav, v katerih so sodišča razveljavila volitve in referendume.

»Volitve so najpomembnejši politični dogodek in praznik demokracije, a da jih volivci sprejmejo, morajo videti, da kandidati in oblast spoštujejo zakone,« poudarja Toplak, profesor na univerzah Alma Mater Europaea in Fordham v New Yorku. O reševanju volilnih sporov na sodiščih pravi: »Nesoglasja se vse pogosteje selijo na sodišča, in to je bolje kot razčiščevanje s političnimi metodami, protesti ali nasiljem.«

Toplak je denimo leta 2018 spisal pritožbo Viliju Kovačiču, po kateri je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru, nekaj ur za tem pa je odstopil takratni premier Miro Cerar. Prav tako po Toplakovih pritožbah je vrhovno sodišče vrnilo na glasovnico zavrnjeno kandidatko Liste Andreja Čuša in odpravilo kazen mariborskemu podžupanu Saši Pelku za spletne komentarje v času volilnega molka. Po pobudi, ki jo je spisal Toplak, pa je leta 2014 ustavno sodišče odločilo, da morajo biti vsa volišča dostopna za invalidske vozičke.

»Sodišča lahko uporabijo sodno moč proti volilnim zlorabam tako, da razveljavijo napačne volitve in branijo integriteto volilnega procesa,« je v knjigi zapisal Ugo Ezeh, doktorski raziskovalec na Univerzi v Oxfordu. Njegovo poglavje v knjigi najprej razčleni primere volilnih sporov v Afriki, o katerih so odločala sodišča.

Slovenija pred ZDA

Profesorica s Harvarda Pippa Norris je v knjigi razvrstila države glede na integriteto njihovih volitev med letoma 2012 in 2018. Danska, Finska, Norveška, Islandija, Nemčija in Švedska so se uvrstile najvišje.  V skupini držav Srednje in Vzhodne Evrope sta najvišje Estonija in Litva, Slovenija je tretja. Uvrščena je denimo višje od Združenih držav, Velike Britanije in Belgije.

»Ta obsežna analiza volilnih sistemov po vsem svetu je obvezno branje za vse, ki želijo izboljšati zakone svoje države,« o knjigi pravi za volitve specializirani newyorški odvetnik Jerry Goldfeder, ki je skozi desetletja uspešno zastopal številne kandidate.

Na vrsti je Kenija?

V Keniji so 9. avgusta potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Kandidat William Ruto je po uradnih podatkih prejel 50,5 odstotka glasov, Raila Odinga pa 48,8 odstotka. Volilna komisija o izidu ni bila soglasna, ob razglasitvi izidov je v volilnem centru izbruhnil pretep, in tabor Odinge je napovedal izpodbijanje volitev na sodišču. Zadnje predsedniške volitve v Keniji leta 2017 je vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti volitve razveljavilo in volivci so glasovanje ponovili. Za kenijski dnevnik The Star je Toplak pojasnil, da so sodišča ključni del volilnega procesa. »Pomembno je, da politiki in volivci zaupajo vladavini prava, pustijo sodiščem, da opravijo svoje delo in se zavežejo mirnemu prenosu oblasti,« je kenijski dnevnik citiral Toplaka, ki je leta 2016 tri mesece v okviru opazovalne misije Evropske unije analiziral volitve v sosednji Ugandi.

David Schultz je profesor prava in političnih ved na Univerzi v Minnesoti in univerzi Hamline ter avtor številnih enciklopedij in knjig o vrhovnem sodišču Združenih držav. Jurij Toplak je svetoval mednarodnim organizacijam v petnajstih državah Afrike, Evrope in Severne Amerike ter o volitvah npredaval na univerzah Yale, Harvard, UCLA in drugih. Njegova pravna stališča so objavili The Guardian, Wall Street Journal in The Boston Globe; Financial Times.