Inšpekcijski organi so na izrečene upravne ukrepe v slabih dveh odstotkov primerov prijeli pritožbe, pri čemer so v 254 od skupno 1044 primerov pritožniki uspeli in se je odločitev inšpektorja v celoti odpravila. Posledično pa to pomeni, da je 99,5 odstotka upravnih odločitev inšpekcij pravnomočnih in izvršljivih, so zapisali v poročilu, s katerim se je v tem tednu seznanila vlada.
Pri prekrškovnih ukrepih so bile zahteve za sodno varstvo vložene v 4,5 odstotka primerov. V pritožbenem postopku je o zahtevi za sodno varstvo odločala bodisi inšpekcija, ki lahko odloči le tako, da svojo prvotno odločitev spremeni ali jo odpravi, bodisi pristojno sodišče. Pritožniki so uspeli v 311 do 1623 primerov, kar pomeni, da je bila odločitev inšpektorja odpravljena. Iz poročila tako izhaja, da je 99,1 odstotka prekrškovnih odločitev inšpekcij pravnomočnih in izvršljivih.
V primerjavi s predhodnim letom se je skupno število vloženih pritožb in zahtev za sodno varstvo zmanjšalo za 10,5 odstotka, od tega se je število vloženih pritožb zoper upravne ukrepe zmanjšalo za 39,5 odstotka, medtem ko se je število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper prekrškovne ukrepe povečalo za 29,3 odstotka.
V inšpekcijskih organih je bilo sicer konec lanskega leta zaposlenih 5353 oseb, med katerimi je bilo 1487 (27,8 odstotka) inšpektorjev. Primerjava s podatki o številu zaposlenih na zadnji dan leta 2017 pa kaže, da se je lani pri vseh inšpekcijskih organih skupaj število zaposlenih povečalo za 164, od tega število inšpektorjev za 22.
Minister za javno upravo Rudi Medved v uvodu poročila inšpekcijskega sveta opozarja, da inšpekcijske službe opravljajo eno temeljnih funkcij uprave. Kot tak pa mora biti inšpekcijski nadzor strokoven, kakovosten, razvojno naravnanj in proaktiven, saj njegov nameni ni le kaznovanje, temveč tudi preventivno delovanje.
"Seveda je pomemben cilj zmanjšati obseg neželenega, nepravilnega in nezakonitega delovanja in vsekakor ne zgolj njegovo odkrivanje in sankcioniranje," je še zapisal minister.