Ustavno sodišče je v postopkih za oceno ustavnosti na zahtevo skupine poslancev, državnega sveta, Mestne občine Koper, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije poleg tega sklenilo, da se predlogi za začasno zadržanje v preostalem delu zavrnejo.
Sodišče je zakon v delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb, zadržalo, ker je ocenilo, da bi izdaja odločb velikemu številu davčnih zavezancev in pričakovano večje število pritožbenih postopkov državi in davčnim zavezancem povzročili precejšnje finančno in organizacijsko breme. Če bi se izkazalo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bi bile te škodljive posledice težko popravljive, je ocenilo.
Če bi se trditve predlagateljev izkazale za utemeljene, bi škodljive posledice za davčne zavezance lahko po navedbah sodišča nastale šele z izdajo davčnih odločb. Zakon v letu 2014 še ne bo imel težko popravljivih škodljivih posledic za občine kot prejemnice prihodka od davka na nepremičnine, saj se vsaki občini zagotovi enak znesek prihodkov, ki ga je odmerila za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za znesek pristojbine za uporabo gozdnih cest, ugotavlja sodišče.
Ostale aktivnosti, ki jih predvideva zakon, se lahko nadaljujejo. Zato v primeru, da bi se izpodbijana ureditev izkazala za skladno z ustavo, zaradi zadržanja dela glede izdaje odločb v tem trenutku ne morejo nastati škodljive posledice, meni sodišče.
Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno. Če odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb ne bo sprejelo do 1. aprila - ki je presečni datum za uporabo podatkov iz registra nepremičnin za odmero davka za letos - bo ponovno pretehtalo potrebo po začasnem zadržanju drugih določb zakona, za katere je ob tej presoji ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje.
Ustavno sodišče je del sklepa, ki se nanaša na zadržanje dela zakona o izdaji davčnih odločb in prepoved izdaje odločb, sprejelo soglasno, del sklepa, ki se nanaša na zavrnitev predlogov za začasno zadržanje v preostalem delu, pa s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali Marta Klampfer, Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec.
Kot je razvidno iz njihovega ločenega mnenja, so predlagali, da se izvajanje zakona v celoti zadrži in da se do končne odločitve uporablja dosedanji sistem davščin na nepremičnine.
Strinjajo se sicer, da zadržanje izdajanja odločb dejansko pomeni zadržanje izvajanja zakona, saj brez odločb zakon ne more imeti škodljivih posledic, opozarjajo pa, da zadržanje samo izdajanja odločb pomeni, da ureditev, kot jo določa zakon, velja in da bi lahko v primeru daljšega odločanja o ustavnosti zakona prišlo do težav in resnih motenj v že predvidenih in glede na prejšnjo ureditev utečenih fiskalnih prilivih z naslova lastništva nepremičnin.