Huda jama – muzej totalitarizma?

Tretjega marca 2009 so po obvestilu rudarjev, da so v prehodnem rovu sv. Barbare v nekdanjem rudniku pri Hudi Jami naleteli na človeške ostanke in ostanke obutve in oblačil, tja prišli kriminalist Milan Vogrinc, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik, Mitja Ferenc, vodja evidentiranje in sondiranja prikritih grobišč, Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča, in snemalec Jože Jagrič.

Ekipo je v notranjosti vodil Mehmedelija Alić, ki je prebil zadnjo pregrado. Jamnik, Ferenc in Alić so takole opisali svoje vtise v raziskovalnem poročilu Huda Jama – skrito za enajstimi pregradami: »Po skoraj osmih mesecih odstranjevanja ovir, ki so nas ločile od žrtev, smo končno stali pred njimi.

Stali smo pred ogromno belo gmoto, ki ji nismo videli konca. Pred množico še nerazpadlih trupel. Na desetine jih je bilo, ki so bili pobiti v rovu in zabetonirani. Ko smo se sklonili, smo z grozo ugotovili, da nismo naleteli zgolj na kosti, kakršne običajno ostanejo od človeka po 64 letih. Naleteli smo na trupla, na katerih so bili vidni lasje, nohti, koža, ušesa. Bili so dobesedno prepleteni drug z drugim. Kot v skupinskem množičnem krču.«

Ob tretji obletnici odkritja morišča bodo založba Družina, Študijski center za narodno spravo in vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč danes ob 19. uri v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 – Resnica in sočutje.

Jože Dežman, predsednik vladne komisije in urednik obsežnega zbornika, se zavzema za prekop vseh žrtev iz jaškov in jam, kamor so jih skrili njihovi morilci, in dostojen pokopan na pokopališču ali v kostnici, kjer bodo lahko svojci prižgali sveče v njihov spomin. »Huda Jama mora postati muzej totalitarizma in vsem zanamcem buditi hud spomin na čase, ki se ne smejo nikoli več vrniti.«