Končno vidim luč na koncu predora,« je izjavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob zaključku 497 metrov dolgega predora Konovo, ki bo del 1,8 kilometra navezovalne ceste na hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bodo Korošci luč na koncu predora zagledali sredi leta 2029, a mnogi temu ne verjamejo, saj se dela na odseku hitre ceste od Šentruperta do Velenja sploh še niso začela.

Zamikanje časovnice

Celo njena kolegica, ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki prihaja iz Velenja, ni povsem prepričana, kdaj se bo v Ljubljano lahko vozila po hitri cesti: »Ko sem prvič slišala zanjo, sem bila mlado dekle, zdaj pa se sprašujem, če bom takrat, ko bo zgrajena, še imela vozniško dovoljenje.« O tretji razvojni osi, ki bi potekala od Koroške prek Velenja in Celja do Dolenjske in Bele krajine, so razmišljali že v času Jugoslavije. Leta 1994 jo je obudil poslanec Janez Komljanec, takrat tudi župan Slovenj Gradca, državni zbor pa je leta 2004 sprejel resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest, kjer je bil omenjen tudi severni del tretje razvojne osi, torej koroška hitra cesta.

Sašo Švigelj

Gradnja se je začela pod zadnjo Janševo vlado. 15. oktobra 2020 sta v Gabrkah pri Šoštanju prvo lopato zasadila takratna minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in prvi človek Darsa Valentin Hajdinjak. Avgusta naslednje leto sta zasadila še lopato v Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer se jima je pridružil še lik kralja Matjaža. Po napovedih naj bi bil ta del hitre ceste zgrajen do leta 2026, celotna trasa do Šentruperta, kjer se bo priključila na štajersko avtocesto, pa do konca leta 2027. Nato se je rok premaknil do konca leta 2028, zdaj Bratuškova govori o sredini leta 2029.

Morda se bodo takrat res lahko Korošci vozili po hitri cesti do Velenja, naprej pa po stari cesti do avtocestnega priključka v Arji vasi ali mimo Šmartnega ob Paki do Šentruperta. Gradnjo so ustavljali občani, ki se niso strinjali s potekom trase čez njihova zemljišča in so se pritoževali na postopke, največ zastoja pa je povzročila nevladna organizacija ROVO, ki se je z njimi povezala.

To združenje je že leta 2020 blokiralo gradnjo dela hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem s pritožbo na upravno sodišče, a jo je v mesecu dni zavrnilo. Podobno zdaj ta organizacija blokira pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za odsek med Velenjem in Šentrupertom. Društvo ROVO vodita Zlatko Resman in Gorazd Marinček, ki se aktivirata skorajda pri vseh pomembnih infrastrukturnih projektih, celo prihod Magne na obmestje Maribora pred leti sta ustavljala.

Sašo Švigelj

Gradnjo ustavljajo pritožbe nasprotnikov

»Za spremljanje aktivnosti na odseku med Šentrupertom in Velenjem smo ustanovili posebno delovno medresorsko skupino, ki jo vodi državni sekretar Andrej Rajh. Skupina skrbi za koordinacijo vseh deležnikov v postopkih in je pri svojem delu dosegla vidni napredek. Tako je že pridobljena vloga za gradbeno dovoljenje, prav tako so pridobljena mnenja vseh mnenjedajalcev,« so nam odgovorili z ministrstva za infrastrukturo. »Potekala je javna razgrnitev, kjer so lahko stranski udeleženci podali svoje pripombe. Pojavilo se je veliko nasprotnikov trase, številne med njimi zastopa civilnodružbena organizacija ROVO. Potekajo tudi usklajevanja z občino Braslovče; na MZI smo ji prisluhnili in v obnovo vključili prometno infrastrukturo na njenem območju.«

Dodali so še, da je bil državni prostorski načrt za izbrani potek trase potrjen na ustavnem sodišču: »V fazi izdaje gradbenega dovoljenja se zato lahko dajejo samo pripombe, povezane z načinom izvedbe. Pripombe, ki se nanašajo na izbrano traso, so tako brezpredmetne, vendar pa zavlačujejo postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zamikov začetka gradnje, ki nastanejo zaradi pritoževanja ali nasprotovanja lokalne javnosti oziroma posameznikov, ne moremo odpraviti niti nimamo nanje vpliva.«

Za ministrstvo je pomembno, da ostaja časovnica izvedbe, dolžina trajanja gradnje posameznih sklopov takšna, kot jo je potrdil inženir Marjan Pipenbaher. Ministrstvo ob tem ponovno poziva vse deležnike tako na lokalni kot državni ravni k odgovornemu in preudarnemu ravnanju v korist čimprejšnje izgradnje te pomembne prometne povezave.

Bobo

Se bomo do Velenja še nekaj časa vozili po stari cesti?

Župan mestne občine Velenje Peter Dermol verjame, da bo hitra cesta od Velenja do Slovenj Gradca zgrajena v skladu z rokom, problem pa je cesta od Velenja do Šentruperta: »Naše stališče je bilo, da se oba odseka zgradita istočasno. Če bo zgrajena zgolj hitra cesta do Slovenj Gradca, bomo imeli velike težave s tovornim prometom, ki se bo valil po Partizanski cesti in naprej po regionalni cesti proti Celju. Še pred letom je investitor zatrjeval, da bo časovnica približno enaka, saj je odsek iz Velenja proti Slovenj Gradcu bolj zahteven kot od Šentruperta. Pričakujem, da bomo časovnico ujeli in da bodo do konca letošnjega leta pridobljena vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje odseka od Šentruperta do Velenja ter da se konec 2028 oziroma na začetku 2029 oba odseka vsaj približno istočasno odpreta.«

Da bosta oba dela hitre ceste zgrajena do leta 2029, upa tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, ki se vsak dan vozi po regionalni cesti, ki ni v najboljšem stanju: »Meni kot Korošcu je seveda žal, da ni bila zgrajena že pred desetletjem, saj jo je obljubljala že prva Janševa vlada. Bistveni premiki so se zgodili v Šarčevi vladi, v kateri smo sodelovali tudi Socialni demokrati. Takrat so bili sprejeti vsi pomembni dokumenti na čelu s poroštvenim zakonom, ki je omogočil Darsu, da se kot izvajalec po najugodnejši obrestni meri zadolži za ta projekt in se je potem hitra cesta začela graditi v tretji Janševi vladi. 

Sašo Švigelj

Pri tem projektu se srečujemo pri pridobivanju soglasij in dovoljenj, kot so gradbena in druga dovoljenja. Teren, po katerem poteka trasa tretje razvojne osi, je zelo zahteven in razgiban, ogromno viaduktov in predorov, kar zahteva tudi določene poglobljene pomisleke o tem, kako zadevo graditi. V Šarčevi vladi smo pridobivali gradbena dovoljenja po sklopih, kar je bila pravilna odločitev. Če bi ga pridobivali v celoti, bi to pomenilo konec projekta. Apeliram na vse državne službe, ki izdajajo vsa potrebna dovoljenja, da pohitrijo svoje odločanje, da DARS začne gradnjo tudi na preostalih odsekih, da bomo lahko do 2029 zgradili tretjo razvojno os do konca.«

Največji problem se mu zdi del med Šentrupertom in Velenjem, ker tam še ni gradbenega dovoljenja. »Problem so pritožbeni roki, ki jih uveljavljajo civilne iniciative, s čimer se podaljšuje projekt. Zakonodaja na tem področju jim omogoča pritoževanje. Večkrat sem pozval, naj država prečisti zakonodajo in skrajša pritožbene roke, v katerih morajo odločati sodišča o pritožbah civilnih iniciativ. Zavedam se, da morajo obstajati, vendar pa je nekje meja. Ne moreta dva človeka blokirati enega od največjih infrastrukturnih projektov, ki je vreden več kot milijardo evrov. To je za neko zrelo državo nepredstavljivo. Vedno je neka kolateralna škoda, nekateri so se morali preseliti, ampak ustreči vsem deležnikom ni mogoče.«

Zakaj vlada ne spremeni zakona oziroma SD tega ne predlaga? »Zaradi tega, ker civilne iniciative, ki štejejo nekaj ljudi, izkoristijo medijski prostor in predstavijo državo kot nekoga, ki ne dela prav, ki želi nekoga izseliti, mu uničiti življenje, kar ne drži. Kot država imamo ta problem, zato sem večkrat pozval premierje, od Janše do Cerarja in Goloba, da je treba to zakonodajo preveriti in narediti hitrejšo. Oškodovanci bi prejeli pravično odškodnino, roki pa bi se skrajšali,« odgovarja Prednik.

Bobo

Janša omejil nevladnike, Golob jih spustil z vrvice

Poslanec NSI in minister za infrastrukturo v prejšnji vladi Jernej Vrtovec pa opozarja, da so za zastoj gradnje odseka hitre ceste proti Velenju soodgovorna sedanja vladna koalicija in njeni poslanci: »Pri infrastrukturnih projektih so ključni problem tako imenovane civilne iniciative, ki blokirajo razvoj in gradnjo infrastrukturnih projektov. Ta problem je odpravila zakonodaja, ki jo je sprejela Janševa vlada, po volitvah pa jo je razveljavila Golobova vlada. Prejšnja vlada je zaostrila pogoje sodelovanja civilnih iniciativ z majhnim številom članov. S tem je želela odpraviti blokade prav v primeru hitre ceste na Koroško. Nova vlada pa je to spremenila in tako spet omogočila društvom s petimi ali šestimi člani, da blokirajo ta projekt. Zakonsko spremembo je predlagala skupina okoli Nike Kovač, nato pa jo je posvojila Golobova vlada, njena koalicija v državnem zboru pa sprejela. 

Še večji problem je tretja razvojna os jug, ki stoji že pet let zaradi blokade neke civilne iniciative, ki jo vodi ženska, zaposlena na ministrstvu za javno upravo. Ključni razlog za zastoj infrastrukturnih projektov je zakonodaja, ki omogoča takšnim civilnim iniciativam, da so enakopravni udeleženec v postopkih, v katerih zastopajo svoje parcialne interese. V severnem delu tretje razvojne osi je glavni problem odsek med Šentrupertom in Velenjem, medtem ko proti Slovenj Gradcu postopki potekajo po načrtih. Če ne bomo spremenili zakonodaje, hitre ceste do Velenja še dolgo ne bo.«

Njegove besede je potrdil tudi Andrej Vizjak, ki je kot minister za okolje in prostor v prejšnji vladi pripravil zakon, ki je omejil nevladne organizacije pri blokiranju infrastrukturnih projektov. Gre za enega od zakonov v protikoronskem paketu, in sicer so v 137. členu novele zakona o ohranjanju narave med drugim določili, da mora imeti nevladna organizacija, ki je registrirana kot društvo, najmanj 50 aktivnih članov, to pomeni, da so plačali članarino in sodelovali na zboru članov, kar morajo dokazati s predložitvijo dokumentacije. Zavodi morajo imeti zaposleni vsaj dve osebi z najmanj šesto stopnjo izobrazbe in dve leti izkušenj s področja ohranjanja narave, ustanove pa morajo imeti v zadnjih treh letih najmanj 10 tisoč evrov premoženja. 

Sašo Švigelj

Naravovarstveniki očitno s tem niso soglašali in so se povezali z Niko Kovač, ki je po volitvah pripravila zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon je nato posvojila vlada Roberta Goloba, njeni poslanci pa so ga sprejeli julija 2022 z 52 glasovi, medtem ko mu je nasprotovalo 27 poslancev opozicije. V zakonu so razveljavili ali spremenili dele enajstih zakonov, sprejetih v času Janševe vlade, med njimi tudi 137. člen zakona o ohranjanju narave. 

Tako spet ni več omejitev za nevladnike in lahko tudi zgolj pet ali šest posameznikov blokira pomembne infrastrukturne projekte. Po veljavni zakonodaji lahko društvo ustanovijo le trije državljani, kar samo po sebi ne bi bil problem, če ne bi imeli pravice blokirati razvojnih projektov. Če se torej leta 2029 ne bomo vozili po hitri cesti do Velenja in nato naprej proti Koroški, se bomo lahko zahvalili tudi Niki Kovač in vladi Roberta Goloba ter seveda poslancem, ki ne preberejo natančno predlaganih zakonov, preden jih sprejmejo.

Več kot milijardo evrov za hitro cesto

Iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije so nam odgovorili, da je odsek tretje osi sever razdeljen na štiri odseke. Za odsek Šentrupert–Velenje trenutno poteka postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo začela po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in po uspešni izbiri izvajalca gradbenih del. Odsek Velenje–Slovenj Gradec je že v gradnji: pri sklopih Gaberke in Jenina je gradnja že zaključena, pri Škalskem jezeru in Konovem bo gradnja predvidoma zaključena letos, sklop Velunja je v podpisovanju pogodbe z izvajalcem gradbenih del, ki se bodo predvidoma začela julija letos, za Škale in Podgorje poteka javno naročilo za pridobitev izvajalca gradbenih del, ki se bodo predvidoma začela še letos, za sklop Velenje pa se pridobiva gradbeno dovoljenje, gradnja se bo začela po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in pridobitvi izvajalca del, predvidoma prihodnje leto. Zaključek gradnje hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem je predviden v drugi polovici leta 2029. Odseka Slovenj Gradec– Dravograd in Otiški Vrh–Prevalje sta v fazi umeščanja v prostor.

Dars

»Na odseku Šentrupert–Velenje se gradnja še ni začela zaradi več zapletov in postopkovnih ovir. Eden glavnih razlogov za zamik del je bila zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta. Zaradi tega je prišlo do zamude pri začetku projektiranja. Trenutno poteka postopek pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, ki vključuje tudi presojo vplivov na okolje. Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek, je bila že predložena dopolnjena vloga za izdajo dovoljenja, skupaj z dokazili o pravici graditi. Gradnja se bo lahko začela šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in po zaključku postopka izbire izvajalca gradbenih del.«

Na Darsu potrjujejo, da bo gradnja hitre ceste do Slovenj Gradca stala več kot milijardo evrov: »Investicijska vrednost za odsek Šentrupert–Velenje po potrjenem investicijskem programu je 394.777.721 evrov brez DDV in brez stroškov financiranja (v tekočih cenah). Investicijska vrednost za odsek Velenje–Slovenj Gradec pa 625.749.041 brez DDV in brez stroškov financiranja (v tekočih cenah). Seveda lahko pričakujemo, da bodo na koncu stroški precej višji podobno kot pri gradnji avtocestnega križa.

Sašo Radej

Za izvajalce gradbenih del so bili po posameznih sklopih izbrani: D (Gaberke) Kolektor CPG, CGP Novo mesto, VOC Celje (vrednost pogodbe 9,3 milijona evrov); F (Jenina) Pomgrad, GGD, Garnol, VOC Celje (43,9 milijona evrov); B in H (Škalsko jezero, Konovo) Strabag gradbene storitve, Strabag AG Podružnica Ljubljana (55,5 milijona evrov), E (Velunja) Kolektor CPG, Kolektor Koling, Pomgrad, GGD, Euro-Asfalt Sarajevo in CPG Novo mesto (397,8 milijona evrov) – pogodba je še v podpisovanju.

Na vprašanje, zakaj na razpis niso povabili (in izbrali) izvajalcev iz Turčije in Kitajske, za katere je znano, da so cenejši in hitrejši (turški Cengiz je celo pred rokom zgradil predor Karavanke, zdaj pa je bil izločen iz javnega naročila pri razpisu za sklop Velunja), pa so odgovorili: »Razpis za izbor izvajalcev gradbenih del je bil izveden v skladu z zakonodajo o javnem naročanju. Objava je bila opravljena tako na slovenskem portalu javnih naročil kot tudi na evropskem portalu TED, kar pomeni, da je bil postopek odprt in mednaroden. Na razpis se je lahko prijavil vsak zainteresirani ponudnik, ki je moral skladno z razpisno dokumentacijo izkazati izpolnjevanje pogojev za izvedbo razpisanih gradbenih del.«