Sedanjega direktorja podjetij za komunikacijsko svetovanje Herman in partnerji ter Stratkom Francija Zavrla so danes zaslišali pred delno zaprto preiskovalno komisijo DZ o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank.
Kot je dejal na javnem delu seje, je bila ključna odločitev za ustanovitev podjetja Herman in partnerji v letu 2020, da ne bodo "res nikoli več odvisni od politike, ne leve ne desne". Poudaril je, da dobijo od državnih podjetij od ustanovitve le okoli pet do šest odstotkov vseh prihodkov. "To se bistveno ne spreminja, ali je vlada Cerarjeva, Šarčeva, Janševa ali Golobova," je dejal.
Po njegovih besedah je bilo poslovanje podjetja Herman in partnerji z državnimi podjetji pod zadnjo vlado Janeza Janše enako ali manjše kot po njej. To je ilustriral s primerom podjetja HSE, s katerim je podjetje Stratkom začelo sodelovati pod vlado Mira Cerarja, sodelovanje pa so po njegovih navedbah prekinili, ko se je HSE pridružila Ksenija Koren, sicer nekdanja piarovka v kabinetu premiera v času druge vlade Janeza Janše. "Tako so se odločili," je pristavil.
Odgovoril je, da se ne spomni, da bi podjetji Herman in partnerji ter Stratkom imeli poslovni odnos s podjetjem Invertus, Informacijske storitve, Žan Janša s.p., ki je, kot je izpostavila predsednica komisije DZ Tamara Vonta (Svoboda), povezano z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo. "Vsak mesec z nami sodeluje na stotine sodelavcev, različnih podjetij in posameznikov. Ne ločujem jih po priimkih. Prepričan sem, da vsak od njih kakovostno opravi storitve in da 'Herman' s tem zadovoljuje interese naših naročnikov," je poudaril.
Na vprašanje Vonte o tem, kakšen poslovni odnos imata omenjeni podjetji z družbami Nova hiša, Nova24TV in Nova obzorja, ki so blizu SDS, pa je Zavrl odgovoril, da se ukvarja z odnosi z javnostmi, ki vključujejo tudi odnose z mediji. "V tem smislu smo mi seveda sodelovali na odnosih z javnostmi tudi s podjetji, ki jih omenjate, vendar od teh v treh letih nismo dobili niti enega računa, nismo imeli nobenega poslovnega odnosa," je dejal.
Podjetje Stratkom je med letoma 2020 in 2022 podjetjem Nova24TV, Nova hiša in Nova Obzorja plačevalo za objave in produkcijo vsebin za skupno približno 60.000 evrov. "Nobeden od naročnikov teh objav, to dobro vem, ni bil iz javnega sektorja, v državni ali delni javni lasti, ker takih naročnikov nismo imeli," je poudaril.
Na trditve Vonte, da lahko kot registriran lobist vpliva na uredniško politiko medijev, je Zavrl odgovoril, da je zelo pomembno pravilo odnosov z javnostmi, da organizacija vedno sodeluje z organizacijo. "Tega vzvoda ne bi izkoriščali za kakšno neetično dejanje," je poudaril.
Na Vontino trditev, da v gospodarskem in političnem svetu velja, da imajo agencije neizmeren vpliv na medije, da torej med drugim preprečijo objave zgodb in pomagajo širiti zgodbe v interesu naročnikov, pa je med drugim dejal, da mora biti podjetje korporativno ugledno. "Slej kot prej se vidi, če delaš na način zavajanja ali neiskrenega komuniciranja," je poudaril.
Dodal je, da je naročnika iz etičnih razlogov velikokrat že zavrnil, denimo iz orožarske industrije, ali če je bil naročnik neiskren. "Ne moremo si privoščiti težav na področju lastnega ugleda," je poudaril.
Po Zavrlovih besedah sicer podjetje Herman in partnerji poslovno sodeluje s precej novinarji. "Tudi novinarji popoldne napišejo kakšen promocijski tekst, ki ga potem objavi oglaševalska priloga ali pa napišejo kakšen tekst v svojem prostem času, in to ponudijo na trgu, lahko tudi nam, tega ne izključujem," je dejal.
Vonta: Moji podatki "nekoliko odstopajo" od trditev zaslišane
Družbenica podjetja Herman in partnerji Martina Cirman Popovič, ki v podjetju skrbi predvsem za odnose z naročniki, je dejala, da so se ob ustanovitvi podjetja leta 2020 načrtno odločili, da se ne bodo osredotočili na sodelovanje z državnimi podjetji, ampak se bodo usmerili predvsem v zasebna, pa tudi tuja podjetja.
Na vprašanje predsednice komisije Tamare Vonta (Svoboda), ali so med letoma 2020 in 2022 sodelovali s podjetji, ki so predmet preiskovanja komisije, med katerimi je Vonta naštela podjetja Nova Obzorja, Nova24TV in Nova hiša, je Cirman Popovič dejala, da s temi podjetji po njenem vedenju "niso imeli nobenih finančnih transakcij". Dodala je, da vseh transakcij podjetja sicer ne pozna. Vonta je pri tem dejala, da podatki, ki jih ima, "nekoliko odstopajo" od trditev zaslišane.
Martina Cirman Popovič je ocenila, da je imelo podjetje med letoma 2020 in 2022 nekaj več kot pet odstotkov prihodkov z državnimi podjetji. Pritrdila je, da so v tem času opravili dve kampanji za Telekom, za produkt Easy in Male podjetnike. Ocenila je, da sta bili kampanji "relativno majhni", torej vredni približno 50 tisoč evrov.
Zaslišana je še pojasnila, da sodelujejo z vsemi slovenskimi podjetji, vendar se ne ukvarjajo z medijskim zakupom, ampak s strateškim komuniciranjem in oglaševanjem. Za naročnike na podlagi njihovih izhodišč pripravijo oglaševalsko kampanjo, denimo TV oglas. V katere medije jih bo naročnik plasiral, se naročnik dogovarja z medijsko agencijo. Z naročnikom ne sodelujejo, če so sami preveč zasedeni. "Drugega kriterija ne poznam," je dejala.
Podobno je pred preiskovalno komisijo DZ izpovedal tudi Peter Kukovica, ki je bil v podjetju Herman in partnerji zaposlen med letoma 2020 in 2022, zadolžen pa je bil za svetovanje na področju poslovnih transformacij, do oktobra 2021 je delal kot prokurist, spremljal pa je tudi likvidnost podjetja, je dejal. Posloval je s tistimi naročniki, ki so želeli ekspertize na področju trajnostne poslovne strategije. Kot prokurist se v skladu z dogovorom ni vključeval v dnevno delo in ni podpisoval dokumentov.
Tudi on je uvodoma dejal, da je bila vizija ob ustanovitvi podjetja, da se osredotočajo na naročnike v zasebni in ne v državni lasti, sodelovanju s političnimi strankami pa se izogibajo. Odločili so se tudi, da na področje zakupa medijev ne vstopajo, saj je bila njihova glavna aktivnost PR oziroma kreativne rešitve, v določenem delu pa so se osredotočili tudi na poslovne transformacije, je dejal.
Vonta je izpostavila, da so v tem času sodelovali tudi s podjetji v državni lasti, kot so HSE, Dravske elektrarne in Eles. "Ko enkrat začneš poslovati na nekem področju, okolju, se nate obračajo različni naročniki," je dejal. Ob tem pa poudaril, da je bilo poslovanje s temi podjetji na ravni petih do šestih odstotkov letnih prihodkov podjetja. "Ni predstavljalo tako velikega odstotka, da bi lahko rekli, da je bila srž delovanja samo na področju državnih podjetij," je dejal. Dodal je, da pri poslovanju s temi podjetji ni sodeloval, kdo so bili vodje teh projektov, pa se ne spomni. S podjetji Nova obzorja, Nova24TV in Nova hiša sam ni imel stikov, pravi.