Založba Nova obzorja, ki je v 30-odstotni lasti stranke SDS, je po podatkih Erarja od državnih subjektov v letu 2020 prejela nekaj manj kot 59.000 evrov, leta 2021 skoraj 130.000 evrov in leta 2022 nekaj manj kot 194.000 evrov. Leta 2023 pa je prejela okrog 95.000 evrov.
Preiskovalna komisija tako izpostavlja, da se jim je v času vlade Janeza Janše povečal obseg javnih virov, tako neposredno, kot izkazuje Erar, kot tudi posredno - preko oglaševanja različnih podjetij. Kot kažejo ugotovitve preiskovalne komisije DZ, naj bi namreč posamezna gradbena podjetja v zameno za koncesije za čiščenje vodotokov nakazovala denar medijem blizu SDS, med drugim tudi Novim obzorjem in Demokraciji. Višina njihovih rednih nakazil naj bi močno presegala cene oglaševanja na medijskem trgu, zato se poraja sum, da je šlo za plačevanje fiktivnih storitev, ugotavlja komisija.
Biščak, ki je bil direktor družbe Nova obzorja med letoma 2018 in 2022, na večino vprašanj ni želel odgovoriti, saj da je nanje že odgovoril ob prejšnjem pričanju pred to preiskovalno komisijo. Poslovanja z omenjenimi gradbenimi podjetji se ni spomnil. Zvišanje sredstev s strani proračunskih uporabnikov pa je pripisal temu, da je direktor trženja postal Domen Rant, "ki je strokovnjak za marketing in oglaševanje". Sodelovali pa so z vsemi medijskimi agencijami, ki so bile z njimi pripravljene sodelovati, je dodal.
Poslovni odnos med Novo24TV in Novimi obzorji "je približno ali pa celo enak, kot je med revijo Reporter in Svetom 24", je dejal Biščak. Sicer pa o poslovanju z Novo24TV ni želel govoriti, "ker sta to dve zasebni družbi", je pa Nova24TV pri Novih obzorjih oglaševala.
"Niste takšni kot Nova24TV, ki ne bi mogla preživeti brez madžarskega denarja in denarja državnih podjetij," je dejala predsednica komisije DZ Tamara Vonta (Svoboda), ker se Demokracija delno financira iz naročnin. Izpostavila pa je, da je denar iz Nove24TV prihajal na Demokracijo. "Od kje je prišel denar na Novo24TV, jaz ne vem," je dejal. Je pa ob tem protestiral zaradi navedb Vonte, da je Demokracija strankarsko glasilo, za kar si je opomin prislužil tudi njegov odvetnik Janez Stušek.
Komunikacije s predsednikom SDS Janezom Janšo ima "toliko kot z vsemi ostalimi". Nikoli se nista pogovarjala o uredniški politiki Demokracije in o tem, kakšne članke naj Demokracija objavlja, o številu naročnikov in branosti Demokracije pa "ga je seveda kot predstavnika lastnika zanimalo, kako poslujemo". Nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh pa je bil po njegovih besedah le solastnik. SDS je pri Novih obzorjih kupovala knjige, je dejal.
Sodelovanja s podjetjem Mediaworks Hungary se ne spomni. Biščak je tudi lastnik in direktor agencije Gideon. Na vprašanje Vonte, ali agencija plačuje "znane obraze iz medijske sfere SDS, recimo Borisa Tomašiča, Mira Petka, Edvarda Kadiča". "Sodelujemo s tistimi, s katerimi se dogovorimo za sodelovanje," je odgovoril Biščak.
Po državnozborskih volitvah leta 2022 pa se je kot direktor Novih obzorij umaknil zaradi zdravstvenih razlogov in ne zaradi finančnih težav podjetja, je zatrdil. Znižanje plač zaposlenim v tistem obdobju pa je komentiral, da so plače odvisne od poslovanja. "Ko smo dobro poslovali, smo plače zvišali, ko je bilo poslovanje slabše, smo znižali," je dejal.
"Edini, ki je moral priskrbeti denar za Nova obzorja, sem bil jaz kot direktor," je odgovoril na vprašanje Vonte, če bi generalni sekretar SDS Borut Dolanc pred volitvami 2022 "moral priskrbeti denar za Demokracijo, na koncu pa ga ni". Na vprašanje, če je likvidnost podjetja tik pred volitvami rešil Dari Južna, ki je med drugim tudi solastnik Petrola, je Biščak odgovoril, da je imel "enkrat opravka z njim, več pa ne", Petrol pa da je pri njih stalni oglaševalec.
"Tako lahko pridemo do nekega razmeroma logičnega zaključka, da pač Nova obzorja poslujejo zelo dobro, ko je na oblasti njihov solastnik, potem ko pa njihov solastnik ni več na oblasti, je pa to nekoliko slabše," je izpostavila Vonta, Biščak pa ji je odvrnil, da je to njeno sklepanje.
Zaslišanje so nadaljevali na zaprtem delu seje.
V prvem vmesnem poročilu, ki ga je DZ sprejel novembra lani, komisija ugotavlja, da so tri velika gradbena podjetja in z njimi povezane hčerinske družbe sklepale oglaševalske pogodbe z medijskimi podjetji, povezanimi z eno od političnih strank, ki so del parlamentarne preiskave, za katere komisija utemeljeno sumi, da je šlo za fiktivne oglaševalske pogodbe. Komisija prav tako ugotavlja, da je bil eden od občinskih svetnikov stranke SDS lastnik podjetja, za katerega obstajajo utemeljeni sumi, da je bilo namenjeno obvodnemu financiranju politične stranke.
"Kot je preiskovalna komisija že ugotovila, je SDS za 14 milijonov evrov za financiranje svojega ključnega političnega projekta podredila interese lastne države Slovenije interesom sosednje Madžarske," je pojasnila Vonta. Zato so oktobra letos parlamentarno preiskavo o sumih nezakonitega financiranja strank razširili tudi na subjekte, ki so bili med letoma 2020 in 2022 v lasti oz. upravljanju funkcionarjev in članov izvršilnih organov strank tedanje vlade. Preiskava so razširili še na financiranje kampanje SDS na Facebooku in poskus prodaje deleža Save Turizma madžarskim pravnim osebam.
